Zapisnik – 2013

Nagrajenka Mira 2013

Razpis Žirija Zapisnik Utemeljitev nagrade O nagrajenki Nominiranke

 

 


Zapisnik iz sestanka žirije za Literarno nagrado M I R A

08.10.2013 ob 18.00 ● pisarna SC PEN ● Tomšičeva 12 v Ljubljani

Prisotni:

  1. Andrej Detela, dr. Katja Mihurko-Poniž, dr. Irena Novak-Popov, dr. Stanislava Repar, dr. Barbara Simoniti

Dnevni red:

1) Nekaj besed o Miri, ženskem odboru SC PEN, in njeni literarni nagradi,
2) izvolitev predsednice žirije,
3) odpiranje prispelih predlogov za kandidatke za nagrado,
4) branje utemeljitev,
5) pogovor o predlogih, komentarji,
6) glasovanje (prvo poskusno) in
7) prosta razprava s poudarkom na sklepih žirije

Potek sestanka:

Ad 1) Članici Ožjega kroga Mire in hkrati žirije za Literarno nagrado MIRA (LNM) Barbara Simoniti in Stanislava Repar sta pozdravili prisotne. Vsaka je izrekla nekaj svojih misli: zahvalo članom žirije, da so sprejeli povabilo Mire; kratko zgodbo o nastanku tako ženskega odbora PEN kot nagrade MIRA; željo, da bi nagrajenko izbirali izmed starejših ustvarjalk, ki so že izpadle iz tako rekoč vseh slovenskih »lestvic uspešnosti«, kljub svojemu izjemnemu prispevku na področje literature, poleg tega so delale in se uveljavljale v veliko težjih okoliščinah, kakor vladajo danes; pojasnilo, zakaj je bilo nujno v dokumentih poudariti, da kandidatke lahko predlagajo tudi njihovi najbližji in družinski člani (zaradi javne zapostavljenosti žensk); pojasnilo, zakaj sta dve članici Ožjega kroga Mire med žiranti (ni še lanskoletne nagrajenke); kratek vpogled v prakso podeljevanja nagrad na Slovenskem (čim pomembnejša nagrada, toliko manj nagrajenk) itn. Na željo članov žirije je Stanislava Repar prebrala celoten Pravilnik LNM in nekaj relevantnih odlomkov iz Razglasitve nagrade. Barbara Simoniti je obvestila prisotne, da je v pisarno SC PEN v skladu s predpisanim načinom oz. razpisom prispelo 12 kuvert – predlogov. Za zapisovalko so na predlog Barbare Simoniti določili Stanislavo Repar.

Ad 2) Prisotni so kandidirali za položaj predsednice dve kandidatki: Ireno Novak-Popov (2 glasova) in Stanislavo Repar (3 glasovi). Slednja je podprla kandidaturo Irene Novak-Popov in se odrekla svoje – z željo, da bi se krog Mire in njenih sodelavk/sodelavcev širil, ne pa zapiral vase. Irena Novak-Popov je sprejela kandidaturo, v javnem glasovanju pa je nato dobila soglasno podporo. Odslej naprej je (s pomočjo članic ožjega kroga oz. ob posredovanju tudi njihovih informacij) vodila sestanek.

Ad 3) Barbara Simoniti, Andrej Detela in Irena Novak-Popov so odprli prispele kuverte, ki jih je predsednica žirije zbrala in razporedila po starostnem kriteriju. Vsi predlogi so zadostovali predpisanim pravilom podajanja predlogov; en predlagatelj je izkoristil pravico do vročitve (maksimalno) dveh predlogov, ena predlagana kandidatka se je pojavila v dveh prispelih predlogih naenkrat. Iz dvanajstih predlogov je torej nastal spisek enajstih predlaganih kandidatk, konkretno (brez naslovov):

(01) Lojzka Bratuž (predl. Marija Pirjevec Paternu),
(2a) Jolka Milič (predl. Tanja Tuma, založba Tuma),
(2b) Jolka Milič (predlagateljice skupnega predloga: Tatjana Pregl Kobe, Barbara Korun, Maja Vidmar in Vida Mokrin-Pauer – slednja s kontaktnim naslovom),
(03) Neža Maurer (predl. Eva Š. Maurer),
(04) Svetlana Makarovič (predl. Irena Matko Lukan, Mladinska knjiga),
(05) Alenka Puhar (predl. Nela Malečkar, Mladinska knjiga),
(06) Breda Smolnikar (predl. Stanislava Repar),
(07) Irena Žerjal (predl. Loredana Umek),
(08) Janja Žitnik Serafin (predl. Lidija Dimkovska),
(09) Maja Haderlap (predl. Slovenska prosvetna zveza v Celovcu, zanjo Janko Malle),
(10) Suzana Tratnik (predl. Društvo ŠKUC, zanj Brane Mozetič) in
(11) Ksenija Jus (predl. Zavod Novi kombinat, zanj Maja Cipot, direktorica).

Ad 4) Član in članice komisije so izmenično na glas prebrali vse prispele predloge z utemeljitvami in se seznanili z imeni predlagateljev. Ocenili so tako vsebinsko in vrednostno tehtnost predlogov oz. imena izbranih kandidatk kot visoko raven vseh utemeljitev. Predlogi so že s svojo številčnostjo v prvem letu razpisa, še bolj pa s tehtnostjo poudarili tudi težo in smisel same Literarne nagrade MIRA kot neke vrste »nišo« velikega simbolnega pomena za celotno slovensko družbo.
Dvanajst prispelih predlogov skupaj z utemeljitvami in dodanim spremnim gradivom sestavlja neločljivi del tega zapisa.

Ad 5) Vsi člani žirije so se strinjali z ugotovitvijo predsednice žirije, da so vsi predlogi zelo tehtni in resni, da se je kulturna javnost odzvala na najboljši možni način, da so se predlagatelji in predlagateljice potrudili s svojimi zapisi, od prvega do zadnjega. Predvsem so člani žirije želeli poudariti, da so vse kandidatke izbrane v skladu z duhom nagrade, da so vrhunske ustvarjalke, da si za svoj opus zaslužijo maksimalno priznanje in spoštovanje, da nabor imen za prvi letnik nagrade kaže, kako potrebna je (bila) ta nagrada v slovenskem prostoru in da ena sama nagrada nikakor ne more (takoj ali nasploh) odpraviti nepravičnosti in zamujenih priložnosti, ko so vrhunske ustvarjalke ostajale leta in cela desetletja brez ustreznega odziva strokovne in kulturne javnosti, tudi v smislu podeljevanja javnih priznanj – predvsem v primerjavi z mnogimi moškimi kolegi.

Člani žirije so pogrešali več predlogov (moških) predlagateljev; podpisana v imenu institucije sta bila dva (poglej zgoraj). Po mnenju žirije bi tudi moški morali oceniti prizadevanje svojih kolegic, predvsem tistih, ki jih za nagrado te vrste kandidira že sam njihov opus – po obsegu in kvaliteti, čeprav ga doslej same niso izpostavljale ali tiščale v ospredje javne in medijske pozornosti.

Irena Novak-Popov je v zvezi s tem poudarila, da so zanjo tehtnejši predlogi prav tistih kandidatk, ki do zdaj še niso bile deležne vidnejših javnih priznanj oz. le v zelo skromni meri, kar ne odgovarja njihovemu trudu in doseženim rezultatom. S tem so se strinjali tudi drugi člani žirije. Stanislava Repar je poudarila širok razpon prispelih predlogov, od ustvarjalk, ki so v družbenem ospredju in se gibljejo znotraj literarnega kanona, do predstavnic alternativnih tokov ali obrobnih stremljenj (obrobnih le po stereotipni presoji). Barbara Simoniti je poudarila, da sta prišla dva predloga tudi od zamejskih Slovencev (iz Celovca in Trsta), kar ima za nagrado tudi svojo težo, saj že od začeta zajema ves slovenski kulturni prostor, kar nikakor ne velja/ni veljalo za vse druge slovenske nagrade. Katja Mihurko-Poniž je izpostavila, da je med predlogi bogato zastopana tudi literarna znanost, kritika in publicistika, pravzaprav vse literarne vrste in vsi ključni žanri. Andrej Detela je izpostavil »osebnostno držo« kot pomemben del Mirinega priznanja oz. pogoj zanj. Komisija je za konec še enkrat poudarila svoje zadovoljstvo nad prispelimi predlogi in njihovo družbeno vrednostjo. Ker bo nagrajena samo ena kandidatka, so vsi preostali predlogi relevantni tudi za naslednje leto (mogoče jih je ponoviti). Komisija je članice Ožjega kroga Mire zavezala, naj to poudarijo v pismih letošnjim predlagateljem. Diskusija o kriterijih, ki odločajo o izbiri nagrajenke, je bila zelo živa in vsebinsko bogata.

Ad 6) Po predlogu Katje Mihurko-Poniž in Stanislave Repar se je komisija lotila prvega kroga glasovanja. Glede na pozno uro in če glasovanje ne bi prineslo imena nagrajenke, bi se komisija sestala ponovno. Člani žirije so se odločili za tajno glasovanje; ko je predsednica razkrila listke z imeni, se je pokazalo, da je žirija za prvo nagrajenko Literarne nagrade MIRA soglasno izbrala go. Jolko Milič. S tem je bilo bistveno delo žirije, namreč samo odločanje in izbira izmed vseh predlaganih kandidatk, sklenjeno.

Ad 7) Sledila je prosta razprava, predvsem o naslednjih korakih ter sami podelitvi nagrade. Barbara Simoniti in Stanislava Repar sta prisotne informirali o poteku priprav slovesne podelitve, predvidene v Cankarjevem domu 23. novembra 2013. Poudarili sta tudi finančno plat projekta, z željo, da bi se ta prihodnjič izboljšala. Obvestili sta jih o poskusu povezovanja s podjetnicami v Sloveniji, ki je, na žalost, letos spodletel. Člani žirije so se dogovorili za tiskovno konferenco, ki naj bi bila sklicana v začetku novembra 2013, najverjetneje v sejni sobi DSP in SC PEN. Na tiskovni konferenci bodo predstavili žirijo LNM, njeno delo in odločanje; slovenski javnosti razkrili kandidatke, njihove predlagatelje in samo nagrajenko; kulturno javnost povabili na podelitev nagrade in spremljevalni program. Vse kandidatke bodo pisno povabili (kot neke vrste »botrice« nagrajenke) na svečano podelitev nagrade, da bi se tudi na tak način tkala in okrepila solidarnostna mreža med ženskami. Poleg tega jih bodo vnaprej pisno obvestili o kandidaturi in odločitvi žirije ter zaprosili za simbolno gesto – da se osebno udeležijo podelitve nagrade ge. Jolki Milič in s tem izrazijo spoštovanje do nje.

Sklepi:

  1. Žirija deluje pod predsedstvom profesorice Irene Novak-Popov.
  2. Zapisnik (prvega) zasedanja žirije vodi Stanislava Repar, avtorizirajo in potrdijo ga vsi člani žirije.
  3. Žirija ugotavlja, da je po pošti prispelo 12 predlogov za Literarno nagrado MIRA 2013, ki ponujajo v obravnavo imena 11 kandidatk.
  4. Žirija je po seznanitvi z vsemi prispelimi predlogi v tajnem glasovanju izglasovala letošnjo nagrajenko – go. Jolko Milič.
  5. Žirija bo o poteku svojega delovanja ter njegovih rezultatih obvestila javnost na posebni tiskovni konferenci, predvidoma v prvi dekadi novembra 2013; do takrat so imena kandidatk in nagrajenke predmet molka. Del obveščanja bo tudi sestavljeni komunike žirije (v duhu diskusije, ki je potekala na sestanku); opozoril bo na tehtnost nagrade in njeno relevantnost v smislu enega najvišjih priznanj v Sloveniji.
  6. Nagrado bo na svečani podelitvi podelila predsednica žirije v imenu vseh članov žirije. Prispevala bo tudi kratko utemeljitev izbora, ki bo izhajala iz prispelih utemeljitev obeh predlogov za ocenjeno kandidatko.
  7. Žirija prepušča dramaturgijo svečanega dogodka Ožjemu krogu Mire, priporoča pa pisno povabilo vseh predlaganih kandidatk kot posebnih gostij na podelitev nagrade. Žirija priporoča predstavnicam Ožjega kroga Mire, da osebno stopijo v stik z go. Jolko Milič in jo na ustrezen način obvestijo o podeljeni nagradi in svečanem dogodku, ki je v pripravi.
  8. Žirija priporoča, da bi v statut nagrade, če je to formalno mogoče, vpeljali tudi oznako »prevajalka, posredovalka med literaturami« – v smislu pokrivanja tudi te vrste ustvarjalk ter upoštevanja tudi takšnega angažmaja pri podeljevanju nagrade.
  9. Žirija predlaga, da bi se članice Ožjega kroga Mire skupaj s člani žirije po podelitvi nagrade še letos obrnili na MK, JAK, DSP in druge ustrezne institucije s predlogom, da Literarno nagrado MIRA vključijo med tiste nagrade, ki jih ocenjujejo kot »referenčne« za njihove nosilce/nosilke pri doseganju določenih ciljev (pridobitve statusa, štipendij, različnih rezidenčnih bivanj itn.).
  10. Za čim boljšo izvedbo tu navedenih sklepov odgovarja Ožji krog Mire skupaj s predsednico žirije (v skladu s pravilnikom).

Zapisala je: Stanislava Repar

V Ljubljani, 9. oktobra 2013

Zapisnik so s podpisom potrdili: Andrej Detela; Katja Mihurko-Poniž; Irena Novak-Popov; Barbara Simoniti

 

 


Comments are closed.