Nagrajenka 2022 je Darinka Kozinc

foto: Blaz Samec (Delo)

Nagrada MIRA je šla v roke Darinki Kozinc – predani zbiralki in ohranjevalki kulturne dediščine aleksandrink, ki njihovo usodo tenkočutno premišljuje tudi v povezavi s sodobnostjo.

Darinka Kozinc: s svojim delovanjem kot zbiralka in ohranjevalka kulturne dediščine aleksandrink, ki jo je tudi literarno zaobjela v delih Tišina se je uglasila, Dolge sence fašizma, Les Goriciennes, Les Slovenes, je postavila spomenik življenju in usodi slovenskih žensk, ki so odhajale v Aleksandrijo in Egipt. Pomagala je pri rušenju ponotranjenih stereotipnih podob o njih ter njihove usode tudi tenkočutno obravnava v povezanosti s sodobnim časom.

Darinka Kozinc je nagrado MIRA, deseto zapovrstjo, prejela na drevišnji slovesni prireditvi, ki je v pokončnem duhu Mire Mihelič, potekala v Cankarjevem domu. Plaketo ji je častno podelila letošnja predsednica komisije Urška Perenič, ki je skupaj s preostalimi člani komisije, Tatjano Pregl Kobe, Luno J. Šribar, Zoranom Pevcem in Andrejem Predinom zasedala v septembru. Nagrajenka je v dar dobila tudi umetniško delo slikarke Saše Bezjak.   

Darinka Kozinc je po poklicu univerzitetna diplomirana inženirka lesarstva in magistrica biotehniških znanosti, ki pa že od dijaških let opravlja tudi poslanstvo literarne ustvarjalke za otroke in odrasle (pohvali se lahko s petintridesetimi knjižnimi izdajami), kulturne spodbujevalke na Goriškem (leta 2009 je ustanovila Goriški literarni klub) ter zbiralke in ohranjevalke kulturne dediščine aleksandrink. Tem ženskam, junakinjam svojega časa, je postavila literarni spomenik v več delih, s čimer je prispevala k rušenju ponotranjenih stereotipnih podob o njih ter tenkočutno premišljevala njihove usode v povezanosti s sodobnim časom. Fenomen aleksandrink je Kozinc prav tako približala mladim bralcem (v knjigah Pravili so jim aleksandrinke in Kdo je pazil babico, ko je bila majhna?), kar kaže na njeno zavedanje pomena prenosa znanja s starejše generacije na mlajšo generacijo in na različne ciljne skupine. Zraven predseduje Društvu za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink, ki jo s svojim delom predstavlja na lokalni, državni in mednarodni ravni.

Ženski odbor Slovenskega centra PEN z nagrado MIRA že skoraj deset let izpostavlja literarne ustvarjalke in obenem opozarja tudi na njihovo delovanje v širše družbeno dobro.

Letos so bile za nagrado mira nominirane še Lela B. Njatin, Dragica Čarna, Lidija Dimkovska, Maja Gal Štromar, Jera Ivanc, Jerneja Jezernik, Erica Johnson Debeljak, Ivana Kampuš, Vesna Lemaić, Vesna Mikolič, Selma Skenderović, Nataša Velikonja.