SPOROČILO ZA JAVNOST ŽO SC PEN MIRA OB 25. NOVEMBRU, DNEVU PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI

Na 83. letnem kongresu mednarodnega PEN v Lvovu, v Ukrajini med 18. in 21. septembrom 2017 sta mednarodna predsednica PEN Jennifer Clement in Margie Orford, častna predsednica južnoafriškega PENa ter članica Upravnega odbora PEN, zboru delegatov predstavili Ženski manifest, dokument, ki je poleg spremembe Temeljne listine PEN tudi v pisateljski organizaciji ovekovečil načelo enakopravnosti med spoloma. Sprememba Temeljne listine in Ženski manifest sta bila sprejeta brez glasov pridržanja ali proti, torej enoglasno.

Ženski manifest, pri katerem je tvorno sodeloval tudi ŽO SC PEN MIRA, je bil napisan v skladu z načeli listine PEN, ki poziva k temu, da bi bilo človeštvo eno in bi živelo v miru in enakosti. Snovalci manifesta so priznanje izrekli tudi petindvajset let dolgemu delovanju mednarodnega odbora pisateljic (PEN International Women Writers Committee). Na kongresu v Ukrajini je bila kot članica Mednarodnega upravnega odbora pisateljic izvoljena Tanja Tuma.

V mnogovrstnih oblikah nasilja – od umora in femicida do ugrabitev deklic, ki jih prodajo in so žrtve trgovine z ljudmi, do študentk na univerzah, ki so javno ocenjevane in zasmehovane na družbenih omrežjih – je ena od splošnih posledic utišanje glasov žensk in zaviranje prenosa njihovih besed in zgodb preko meja kultur, razredov in narodov, kar pomeni nepopisane strani in osiromašene literature. V slovenskih razmerah bi lahko utišanju dodali tudi dejstvo, da so književnice malodane izpuščene iz učnih načrtov za poučevanje književnosti v osnovnih in v srednjih šolah, na kar ŽO SC PEN MIRA vedno znova opozarja, saj je njihovo zamolčanje ali malomarno obravnavanje pritlehna oblika cenzure in hkrati kršenje pravic šolajoče se mladine.

Zgodovinsko umanjkanje svoboščin za ženske in dekleta se je skoraj vedno opravičevalo s sklicevanjem na kulturo, vero in tradicijo. Ti argumenti potrjujejo, da je v imenu kulture le malo skupin utrpelo večje kršitve človekovih pravic kot ženske. Ženske so, zato ker pišejo ali glasno spregovorijo, vsak dan žrtve umorov.

Zanikanje osnovnih človekovih svoboščin milijonom žensk, kot sta npr. pravica do pismenosti in izobrazbe, enakopravnost, vključenost v politični diskurz kot tudi zaničevanje njihovih idej in zasmehovanje njihovih teles, je izredno. Tudi pripisovanje krivde ženskam ima učinek utišanja žensk, saj lahko vodi do samo-cenzure kot oblike prilagajanja in preživetja.

V resnično enakopravnem svetu bi zaveza k spoštovanju Temeljne listine PEN, ki od letos vsebuje pomemben pojem enakopravnost, zavarovala pravico do svobode izražanja žensk in prepoznala, da ženske in dekleta morajo biti pričevalke svojih lastnih življenj. Vendar pa moramo znotraj organizacije pripoznati in nasloviti, da se kultura, vera in tradicija navajajo kot razlog za utišanje žensk, kot tudi, na kakšen način je nasilje nad ženskami oblika cenzure. Ženski manifest PEN je javna izjava o našem odnosu do tega vprašanja in naša obveza za delovanje v smeri tega, da bi živeli v svetu, kjer se ženske in dekleta lahko izražajo varno, polno in svobodno.

Prispevek odbora pisateljic Slovenskega centra PEN k slednjemu je vsakoletna podelitev Literarne nagrade MIRA, ki posebej upošteva osebnostno držo nagrajenk. Galerija nagrajenk je pestra, saj so naše žirije pogumne in dejavne. Nagradijo ne le književnost, temveč tudi družbeni vpliv, ki ga predstavljata delo in osebnost nagrajenke. Medtem ko je Jolka Milič ambasadorka slovenske književnosti v Italiji, je Maja Haderlap v romanu Angel pozabe izpovedala vso dvojnost svoje umetniške eksistence na avstrijskem Koroškem. Nagrajenka iz leta 2015, kantavtorica Ksenija Jus, pa glasbo in poezijo povezuje v močno miroljubno sporočilo. Tudi v letu 2016 je literarna nagrada MIRA presegla meje literarnega. Nagradila je enega zadnjih rezijskih slavčkov, Silvano Paletti, in plodovito književnico Svetlano Slapšak, tudi borko za enakopravnost spolov. Letos bomo 12. decembra ob 18.00 v Narodni galeriji nagrado podelili petič, nominiranke pa v soboto, 25. 11. 2017, ob 15.00 predstavili na Pisateljskem odru Slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Comments are closed.