Nagrada Mira

Ženski odbor Slovenskega centra PEN Mira si je že od začetka zadal nalogo izoblikovati novo literarno nagrado, saj so po spolu ločeni podatki na tem področju - za vse, ne le za ženske - porazni. Kaže, da ni druge poti kot z lastno iniciativo opozarjati na dosežke žensk, ustvarjalk in intelektualk, in na tak način razkrivati in problematizirati utečene diskriminacijske prakse na Slovenskem. Nagrade si, namreč, medsebojno podeljujejo moški (odstotki pri ženskah so skoraj zanemarljivi), če pa se slika v določenih primerih v zadnjem desetletju vendarle obrača ženskam v prid, je tako predvsem pod pritiskom podobnih pobud, kot je MIRA, in s zahvalo maloštevilnim, bolj ozaveščenim kolegom. Nagrado smo ustanovile v upanju, da s tem dejanjem povzemamo in uresničujemo želje tudi številnih drugih ustvarjalk in ustvarjalcev, kolegic in kolegov, ki v slovenskem prostoru opažajo isti primankljaj.

Literarna nagrada Mira poskuša predvsem opozoriti na družbenospolno neravnovesje pri podeljevanju nagrad, oceniti in spodbuditi ženske, ki bi že zdavnaj morale deliti priznanja enakopravno s svojimi moškimi kolegi. Ustanoviteljice nagrade, članice Ustanovnega kroga Mire se zavedajo, da z nagrado ni mogoče nadoknaditi vsega, kar je bilo z leti in desetletji na slovenskem literarnem prizorišču zamujeno. Kljub temu želijo, tudi s pomočjo bolj ozaveščenih in občutljivih medijev, osebnosti in institucij, redno izpostavljati delo in držo vsaj nekaterih ustvarjalk, intelektualk in aktivistk, ki bi si to zaslužile že zdavnaj, oziroma ki tudi danes s svojim učinkovanjem in ustvarjanjem nedvomno prispevajo k najboljšim dosežkom slovenske književnosti in kulture. Nagrada v tem smislu daje težo ne le izbrani nagrajenki in njenemu opusu, temveč tudi vsem nominirankam, ki izpolnjujejo pogoje za podelitev nagrade Mira.

Po 3. členu Pravilnika o podeljevanju priznanj Mira velja:

Nagrada MIRA se podeli za izjemne dosežke na področju literarne ustvarjalnosti in celostne osebnostne drže, skladno s prizadevanji in Listino Mire. V sklop »literarna ustvarjalnost« sodijo dosežki in dejanja, ki so lahko enkratna, večkratna ali kontinuirana (življenjska prizadevanja) –, ki dosegajo visoko umetniško (ali znanstveno) kakovost, obenem pa ne podlegajo stereotipom in predsodkom s področja spola. »Celostna osebnostna drža« označuje k razvoju usmerjeno in spodbudno delovanje znotraj genealogije žensk-ustvarjalk, ki je v Sloveniji nezadostna oziroma zabrisana. Celostno osebnostno držo podrobneje definira Listina Mire ki je neločljiv del tega pravilnika.

Skupaj s prof. Ireno Novak Popov, avtorico obsežne Antologije slovenskih pesnic, navajamo:

» […] iz spletno dostopnih podatkov o dosedanjih prejemnikih ključnih literarnih nagrad na Slovenskem [sem] naredila empirični preskus. Podatki so za pretekla desetletja res spolno diskriminatorni: med 68 literati s Prešernovo nagrado sta le dve avtorici (dvakrat Mira Mihelič, prvič kot Mira Puc, in Svetlana Makarovič), med 77 z nagrado Prešernovega sklada je šest žensk, med 28 z Jenkovo nagrado štiri pesnice (Svetlana Makarovič, Erika Vouk, Maja Vidmar in letošnja Kristina Hočevar), komaj malo bolje je z Veronikino nagrado: tri ženske med 17 nagrajenimi (E. Vouk, T. Kramberger, M. Vidmar), slabše pa z Grumovo za dramatiko (dve od 33, Draga Potočnjak, Simona Semenič), Rožančevo (dve od 20, Ifigenija. Simonović, Meta Kušar) in nagrado kresnik (dve od 23, Berta Bojetu, Katarina Marinčič). Morda se ta tendenca v zadnjem desetletju nekoliko popravlja – najmlajša nagrada fabula ima že skoraj izenačeno razmerje žensk in moških –, vendar se po mojem še vedno spregleduje tako številčnost ustvarjalk kot kvaliteto njihovega dela.« (pogovor Ko zasijejo ženske pesnice, pogovarjal se je Peter Kolšek, Delo, Kultura, 02.12.2013; http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/ko-zasijejo-zenske-pesnice.html)

Ko v javnosti ali med nami teče beseda o Literarni nagradi Mira, naj se vedno zavemo teh zgovornih podatkov. In za povrh, naj nas kot tudi zainteresirano javnost ob našem delu nikakor ne moti, temveč še bolj motivira, da tudi pri drugih sorodnih področjih velikokrat ni nič drugače. Recimo s Zoisovo nagrado za življenjsko delo na polju znanosti niso pri nas doslej ocenili niti ene same znanstvenice. Saj vemo, celo v širem svetu s tem imajo težave. Nobelova nagrada za književnost, najbolj ugledno priznanje v svetu, si je svojo genderjevsko vodeno bilanco deloma popravila šele v zadnjih približno dvajsetih letih. Čeprav jo podeljujejo od leta 1901, njene dobitnice so: Selma Lagerlöf, Grazia Deledda, Sigrid Undset, Pearl S. Buck, Gabriela Mistral, Nelly Sachs, Toni Morrison, Nadine Gordimer, Wisława Szymborska, Elfriede Jelinek, Doris Lessing, Herta Müller in Alice Munro.