»Glas avtoricam!« je bil naslov letošnje prireditve 8. marca, na dan žensk v organizaciji PEN-a in Društva slovenskih pisateljev. Glas ustvarjalk že polnih 10 let krepi tudi MIRA. Ženski odbor Slovenskega centra PEN, ki podeljuje nagrado MIRA  je bil ustanovljen leta 2013. Njene ustanoviteljice Stanislava Repar-Chrobaková, Barbara Simoniti, Tatjana Pregl Kobe in Ana M. Sobočan so jo vzpostavile z namenom opozarjanja na diskriminatorno prakso podeljevanja nagrad v Sloveniji, izpostavljanja literarnih ustvarjalk, njihovega dela in celostne osebnostne drže.

Ženski odbor PEN-a je že ob ustanovitvi vzdignil kar nekaj prahu. »Prej smo imeli mir, zdaj imamo pa MIRO,« je zaskrbelo gospode v upravnem odboru. A kako pomembna, celo nujna je tovrstna nagrada, nam pokaže že pregled podeljevanja nagrad od začetka njihove ustanovitve do danes, ki ga je pripravila Tanja Tuma, sedanja predsednica PEN-a:  

Nagrado MIRA je do sedaj prejelo 11 ustvarjalk, katerih delo bo na različnih prireditvah še posebej izpostavljeno tekom letošnjega leta:

• 2013 Jolka Milič
• 2014 Maja Haderlap
• 2015 Ksenija Jus
• 2016 Silvana Paletti in Svetlana Slapšak
• 2017 Alenka Jensterle Doležal
• 2018 Stanislava Chrobaková Repar
• 2019 Neda Rusjan Bric
• 2020 Barbara Korun
• 2021 Luna Jurančič Šribar
• 2022 Darinka Kozinc

»Ženske so bile marsikdaj utišane in skrite skozi čas v skoraj vseh kulturah, zato je pomembno, da se danes pokončnim ustvarjalnim ženskam daje priznanja. Obstaja veliko pogumnih, borbenih, kompleksnih, ustvarjalnih, inteligentnih in neodvisnih žensk, ki to zaslužijo. Znati moramo prisluhniti njihovim zgodbam o premagovanju težav in njihovih spopadih v zelo različnih situacijah. Nikoli ne smemo sprejemati sebe ali svojih sposobnosti kot manjše, temveč z zavedanjem, da smo sposobne veliko prispevati k družbi in razvijati svojo umetnost po svojih največjih močeh. Takemu mišljenju je bila že desetič namenjena tudi nagrada mira,« je ob tej posebni priložnosti poudarila Tatjana Pregl Kobe, ena od ustanoviteljic nagrade.

Tanja Tuma, predsednica Slovenskega PEN-a in članica upravnega odbora Mednarodnega PEN-a je na prireditvi spregovorila o mednarodnem delovanju MIRE, opozorila pa je tudi na nesprejemljive razmere v Sloveniji: »Diskriminacija se konča s femicidi, začne pa se mnogo prej, v družbeni klimi. Z izključenostjo, z ekonomsko in spolno cenzuro, katere prvovrstni primerki so slovenski učni načrti za pouk književnosti. Še Dnevnik Ane Frank je izginil iz njih, v devetindvajsetih letih pa je doslej le ena slovenska književnica našla pot med maturitetna gradiva – Maja Haderlap, žensko na odru sveta pa so ubesedili moški. Slovenija ne more postati demokratična in vključevalna družba samo z nekaj vidnimi političnimi voditeljicami (ki prebijajo steklene strope!), temveč šele takrat, ko bodo ženske pravice in pariteta v vseh porah življenja samoumevne.«

Ob 10 obletnici praznovanja MIRINEGA delovanja je svojo vizijo predstavila tudi nova predsednica MIRE, Luna J. Šribar, ki je svoj 3-letni mandat nastopila z letošnjim letom, v letu 2021 pa je bila prejemnica nagrade MIRA. Pisateljica, kulturna inovatorka in doktorica antropologije je ob 10 obletnici delovanja zastavila praznovanje skozi celo leto, to je bil prvi dogodek. V prvem letu načrtuje osvežitev zunanje podobe in krepitev javne podobe MIRE S tem se bo večala tudi prepoznavnost nagrade in njenih prejemnic, spodbujala povezanost in medsebojna podpora med ustvarjalkami. »Tudi jaz sem bila med MIRAMI zelo lepo sprejeta in si želim to graditi naprej, privabljati nove članice, ustvarjalke. Zato je MIRA odprta za predloge, iniciative. Ukvarjam se  tudi z inovacijami na področju kulture in projekti, ki na svež in živ način približujejo literaturo širši javnosti. Pesmomat je eden takih projektov, ki smo ga ustvarili v lepem partnerstvu Vrabca Anarhista, PENa, DSPja in Fakultete za računalništvo in informatiko. V antologiji je zbranih veliko izvrstnih slovenskih avtoric, če smo že pri nagradah tako diskriminirane, pa vsaj v poetični mašini ne bomo. Prepričana sem, da je ustvarjalnost eno najpomembnejših gibal in osmišljanj človeka v svetu, ki dandanes deluje zelo dezorientirano. Umetnosti pa je potrebno vrniti mesto, ki ji pripada in to bomo počele tudi skozi dejavnost MIRE. Umetnice in umetniki so ljudje, ki lahko delujejo kot transformativna sila za celotno družbo.«