Antropologija spola, etika skrbi, zgodovina književnosti in pisateljstvo 25. aprila 2013

Intelektualno-izobraževalni steber, posvečen predvsem omizjem, predavanjem, pogovorom in diskusijam, bolj natančno – predstavljanju in skupnemu premišljevanju različnih tematik, povezanih z umestitvijo MIRE v slovenskem družbenem prostoru kot tudi njenimi programskimi izhodišči naj bi zaživel kot eden od štirih osnovnih sklopov v delovanju MIRE, ženskega odbora SC PEN. Omizje »Antropologija spola, etika skrbi, zgodovina književnosti in pisateljstvo« je bilo prvo srečanje te vrste. Naše gostje so bile doktorice znanosti Renata Šribar, Ana M. Sobočan in Katja Mihurko Poniž.

M I R A

kdajkdajkdaj ● 25. aprila 2013 ob 18.00 kjekjekjekjekjekje ● DSP / PEN, Tomšičeva ul. 12, Ljubljana kajkajkajkajkajkajkajkajkaj ● interdisciplinarno omizje, predstavitev tem in diskusija plusplusplusplusplusplusplusplusplusplusplus»Če je prostor ohranjevalec časa, / potem nisem jaz tista, ki gre k oknu, / ampak ona, ki se vrne od okna, / kjer je v pričakujočih dneh / pred porodom hotela znamenje lune, / ona, ki jo sprejmem kot svetlobo / v njeni posvečenosti času, / ki ima priti:«

Vita Žerjal Pavlin


  • dr. Renata Šribar: »K obravnavi spola/-ov bom pristopila kot feministična antropologinja, kar pomeni, da bom vse teze poskusila ilustrirati z antropološkimi primeri. V izhodišču se bom vprašala, kaj danes pomeni koncept spola/spolov. Vsekakor gre za ambivalentna označevanja in refleksije. Spol preprosto ni to, kar bi se hotelo prikazati naivnemu pogledu, ki v manj običajno »ospoljeni« pojavi takoj išče žensko ali moškega – in kar počne še bolj intenzivno, kadar sreča dve taki osebi, ki pa sta za povrh očitno še v ljubezenskem in/ali seksualnem  odnosu. V nadaljevanju bom razvezala spol/spole  od ljubezni in seksualnosti in jih povezala z vprašanjem vednosti in izkustva žensk v  aktualnem trenutku, ki ga potencirajo želene družbene spremembe: kako postati akterka v toku  družbene reorganizacije.«
  • dr. Ana M. Sobočan: »Od širšega pojmovanja (družbenega) spola bomo v drugem delu srečanja prešli k vse aktualnejšemu vprašanju etike v današnjem času in pogledu nanjo kot enako zamejeno z binarnimi delitvami in konceptualizacijami, ki bi jih bilo potrebno – prav s pomočjo refleksije spola – že davno preseči. Spolni binarizem kot takorekoč univerzalna determinanta družbenih pojmovanj namreč še vedno globoko zaznamuje tudi osnovno vsakdanje početje: naše moralne izbire, ki so večinoma zaznamovane tudi s hierarhijami, ki jih perpetuirajo tradicionalna razumevanja pravičnega, dobrega, skrbi itd. V mojem prispevku bo torej tekla beseda o tem, kakšen doprinos k rahljanju ustaljenih pojmovanj ponujata tako feministična teorija kot etika skrbi, in kje je tudi na slednjo potrebno kritično pogledati – ter kako presegati navidezne ločnice in vsiljene hierarhije med t.i. 'razumom' in 'srcem'.«
  • dr. Katja Mihurko-Poniž: »Na omizju bom skušala v razpravo vnesti historični pogled na vlogo žensk v literarnem polju, še posebno slovenskem, izpostavila bom primere nekaterih pisateljic, ki v literarni zgodovini sicer niso bile spregledane, a so bralci in bralke le redko segali po njihovih knjigah, in drugih, ki so bile dobro sprejeti pri bralnem občinstvu, a je bilo njihovo delo na obrobju zanimanja literarne vede. Zakaj je temu bilo tako, kaj se je spremenilo do danes? Predstavila bom tudi nekaj primerov dobrih praks v raziskovanju avtoric iz slovenskega in mednarodnega prostora. Kot motto svojega prispevka navajam besede pesnice Vide Jeraj (1875-1932), ki je v epigramu  Peeni  zapisala: Tu so vrata v  Peen-klub, stoj! / Ženska, naša, vrhutega!?! / Moški tu smo med seboj / in še to le radi tega, / da slavimo svoj obstoj! / Ženska, tu je  Peen-klub: stoj!
  • Vsaka gostja bo imela na razpolago predvidoma 20 minut.
  • V zadnjem delu srečanja se veselimo vaših prispevkov, komentarjev in vprašanj.
Hvala Vam za potrpežljivost in še enkrat – vljudno vabljeni! Vaš Ožji krog MIRE