Ustanovni krog Mire in krog Mire

Ustanovni krog Mire

Ustanovni krog Mire: Stanislava Repar, Barbara Simoniti, Ana M. Sobočan in Tatjana Pregl Kobe. Foto: Uroš Hočevar.

Dr. Stanislava Repar je slovenska in slovaška pesnica, pisateljica, literarna znanstvenica in kritičarka, prevajalka, urednica in založnica. Doktorirala je na Slovaški akademiji znanosti, habilitirala se je na UNG v Sloveniji. Avtorica 12 knjig poezije, proze, kritik, znanstvenih esejev in razprav. Kot samozaposlena v kulturi dela predvsem za KUD Apokalipsa, piše v slovenščini in slovaščini.


Dr. Barbara Simoniti je pesnica, pisateljica in prevajalka; študirala je slovenščino in angleščino na FF v Ljubljani, doktorirala iz literarnih znanosti. Izdala je pesniške knjige Zatišnost 1997, Zlati dež (2000), Sončni obrat (2011) in Voda (2012), novele Razdalje (1998), strokovno knjigo Nonsens (1997) in povest za otroke Močvirniki (2012). Iz angleščine (oz. vanjo) je prevedla prek trideset knjig s področja družboslovja in humanistike. Živi v Ljubljani kot samozaposlena v kulturi. www:  www.barbarasimoniti.com.


Dr. Ana M. Sobočan je raziskovalka in docentka na Univerzi v Ljubljani (FSD). Po izobrazbi je primerjalna književnica in sociologinja kulture, doktorsko delo pa je pripravila na temo etike v socialnem delu (2013). Prejela je Fulbrightovo štipendijo. Aktivna je kot udeleženka konferenc in simpozijev v tujini, večkrat spregovori na vabljenih predavanjih, kot predavateljica sodeluje s fakultetami v Nemčiji, Belgiji in ZDA.


Tatjana Pregl Kobe je slovenska pisateljica, ki je študirala umetnostno zgodovino in primerjalno književnost na FF v Ljubljani. Je članica številnih društev in združenj ter direktorica založbe Edina. Izdala je dela s področja umetnostne zgodovine in likovne kritike, pesniške zbirke ter knjige za otroke in mladino. Njene slikanice in knjige za otroke so bile prevedene v več tujih jezikov. Živi in ustvarja v Ljubljani.


Zaključno poročilo za leto 2013

Mira, ženski odbor Slovenskega centra PEN, je uradno zaživela 8. marca 2013 z razglasitvijo svojega obstoja na tiskovni konferenci, organizirani v dvorani DSP/SC PEN na Tomšičevi 12. Iniciativni krog ustvarjalk je postal njen vodilni organ, t. i. Ožji krog Mire (OKM). V njem so leta 2013 (so)delovale: Tatjana Pregl-Kobe, Barbara Simoniti, Ana Marija Sobočan in Stanislava Repar, ki je v tem letu tudi prevzela glavno koordinacijsko in organizacijsko vlogo. OKM je dokaj hitro določil osnovna načela obstoja organizacije, sestavil Listino Mire kot njen programski dokument (osnutek je naredila Stanislava Repar), uredil svoj e-naslov preko guest.arnes.si + osnovni adresar, pa poskrbel za logotip Mire ter njeno vizualno-grafično prepoznavnost (avtorica logotipa: oblikovalka Andrejka Čufer).

Mira je v okviru 3-letnega programskega razpisa na Javni agenciji za knjigo (JAK) kar se da hitro sestavila in prijavila svoj program dejavnosti. Prijavljen je bil pod naslovom »Mirini stebri« kot del programa SC PEN, vendar samostojno in ločeno od vseh ostalih dogodkov (osnovni koncept: Stanislava Repar). Bliskovit vpogled pokaže, da je Mira v svojem prvem letu obstoja izpeljala bogat program skupne finančne vrednosti slabih 30 000 €, od tega je JAK financiral samo 3 000 €, kar predstavlja natančno eno šestino od zaprošene vsote 18 000 € subvencije. Takšna finančna struktura proračuna je povzročila, da je bil velik del programa izpeljan brez avtorskih honorarjev in z donatorskimi vložki tako nastopajočih, kot (in to predvsem) organizacijske Mirine ekipe.

Takoj po razglasitvi je bila Mira deležna precej intenzivne medijske pozornosti v dnevnem tisku, na radiu, o njenem nastanku in njenih dogodkih je poročala tudi javna televizija, informacije so se pojavile pri STA, tudi v nekaterih revijah in tedenskih prilogah dnevnikov. Drugi veliki val je povzročil eden od osrednjih dogodkov – podelitev prve Literarne nagrade Mira jeseni 2013.

Tudi javnost se je odzivala z zanimanjem, znaten delež podpore so izkazale ženske znotraj ustvarjalnih in intelektualnih krogov, tako na reprezentativni kot alternativni ali neodvisni ravni, čeprav je ta »koalicija« daleč od obujanja in uresničitve resnično oprijemljivega vzajemnega zaupanja. Določene znake vsesplošne solidarnosti pa je le bilo mogoče zaznati, bili pa so izraženi tudi nekateri dvomi in kritike v zvezi s tako imenovano ženske getoizacijo, tudi s strani predstavnic SC PEN (Ifigenija Simonovič). Moški kolegi pa so pretežno zavzeli vlogo opazovalcev, njihov bolj aktivni prostor pri Miri je še vedno prost oz. »nezaseden«.

Kot osnovno določilo organizacijske strukture je bilo sprejeto načelo odprtega članstva v Miri, torej članstva ki ni deklarativno, celo niti vezano na članstvo v SC PEN ne. Med članicami OKM je namreč obveljal argument, da veliko število sposobnih, nadarjenih, dokazljivo učinkovitih žensk ustvarjalk še vedno deluje izven družbeno začrtanih institucionalnih okvirjev. OKM se je odločil delovati kot kolektivni organ ali predsedstvo Mire, kar pomeni tudi brez predsednice ali uradno označene koordinatorke. Način formalne ureditve Mire pa je bil zaenkrat prepuščen potrebam prakse; šele izkušnje iz prvega in naslednjih let Mirinega delovanja naj bi spodbudile morebitne spremembe v njenem organizacijskem ustroju, zabeležene tudi s statutom.

Program Mire v letu 2013 je imel dva vrhunca, ki naj bi ostala ohranjena tudi v prihodnje:

Mirino udejstvovanje na Blejskem srečanju mednarodnega PEN, tokrat z dvema dogodkoma: okroglo mizo (skupaj s IP WWC) in vodenim avtorskim branjem. Obe prireditvi sta imeli mednarodni in povezovalni karakter in sta prispevali k predstavitvi Mire v mednarodnem prostoru.
Podelitev prve nagrade Mira (2013) prevajalki, pesnici in publicistki Jolki Milič. Sestavljen je bil Statut nagrade (odločilno sta prispevali Ana Marija Sobočan in Stanislava Repar) in njena uradna Razglasitev (sestavila jo je Stanislava Repar), o nagrajenki je izmed 11 nominirank in 12 nominacij odločila strokovna žirija v sestavi: Dr. Irena Novak Popov (predsednica komisije), Dr. Katja Mihurko Poniž, Dr. Andrej Detela, Dr. Stanislava Repar in Dr. Barbara Simoniti, ki je tudi vodila svečani akt podelitve nagrade v Cankarjevem domu. Slednji je potekal v tesnem dotiku s knjižnim sejmom in njegovim programom. Pogovor z Jolko Milič je vodila Tatjana Pregl Kobe, za celotno organizacijo in dramaturgijo večera , ki se je nadaljeval s plesno-glasbeno-pesniško predstavo Off Beat Poetry je poskrbela Stanislava Repar. Slednja je poskrbela tudi za kip in diplomo za nagrajenko (oblikovalki Zuzana Gažíková in Andrejka Čufer), denarna nagrada je pa del JAK-ove subvencije (1000 €). Skoraj enak del subvencije (njena druga tretjina) je bil porabljen za svečano slovesnost (honorarji, plačilo tehnikom itn.). Slovesna podelitev je sledila tiskovni konferenci, na kateri je potekala uradna razglasitev rezultatov in nagrajenke.
Ob omenjenih dogodkih se je zvrstil niz drugih Mirinih prireditev:

uvodno maratonsko avtorsko branje kot dobrodošlica Mirini pobudi (okrog 27 nastopajočih);
omizje »Antropologija spola in etika skrbi« z gostjima dr. Renato Šribar in dr. Ano M. Sobočan;
literarni večer »Glasovi Mire: Literarni odmevi na gradu Rajhenburg« (avtorsko branje in pogovor) – v sodelovanju z Valvasorjevo knjižnico Krško;
pogovor s Pavlo Frýdlovo, intelektualko, ustvarjalko in aktivistko (Gender Studies, Praga) + projekcija njenega enournega dokumentarca »Vojna v spominu žensk«;
predstavitev mednarodnega znanstveno-raziskovalnega projekta Hera, ki je posvečen vprašanjem kontinuitete ženskega avtorstva ter srečanje z dr. Katjo Mihurko Poniž;
prednovoletno srečanje in pogovor z dr. Barbaro Simoniti, pesnico, prevajalko, pisateljico – v sodelovanju z Rotary klubom Ljubljana Nike.
Izven dogodkov, ki so se odvijali neposredno v režiji Mire, Ženskega odbora SC PEN so se predstavnice Mire udeležile tudi drugih prireditev, kamor so bile povabljene:

omizje »Diskriminacija žensk v kulturi«, ki so ga organizirali na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani 18.04.2013 (navzoča Stanka Repar)
delovno srečanje »500 podjetnic«, ki so ga 13.03.2013 organizirale same podjetnice pod vodstvom ge. Marte Turk, direktorice Zavoda META (navzoči Stanka Repar in Ana Marija Sobočan)
itn.
Tretji, približno enak del subvencije kot tisti za nagrado in slovesno podelitev nagrade je bil v glavnem uporabljen za pripravo spletne strani ter grafične podobe Mire kot institucije. Spletna stran je zaenkrat v pripravi in poleg ažurnega obveščanja naj bi služila tudi izobraževalnim namenom, povezovanju ženskih pobud ter njihovemu družbeno-kritičnemu udejstvovanju.

V zaključku leta se je v OKM včlanila Tanja Tuma, ki je prevzela vlogo koordinatorke programa v letu 2014 in je tudi pripravila podlage za JAK v okviru programskega razpisa.

Ljubljana, 8. marec 2014

Dr. Stanislava Repar; za Ožji krog Mire

 

KROG MIRE

Stanislava Chrobáková Repar
Stanka-ReparDr. Stanislava Chrobáková Repar (1960, Bratislava) je slovaška in slovenska pesnica, pisateljica, znanstvenica, prevajalka, urednica in založnica, ki piše v slovaščini in slovenščini. Magistrirala je iz filozofije in estetike (1984), doktorirala (1995) in se je habilitirala (2009) na področju literarnih ved. Strokovno se ukvarja zlasti s pesniško hermenevtiko, feministično literarno teorijo, komparativistiko, filozofijo jezika in semiotiko kulture. Od 2001. živi v Ljubljani, kjer (kot samozaposlena) dela pretežno za založbo KUD Apokalipsa. Soustanovila je in koordinira mednarodni projekt Revija v reviji (2003) ter Miro, Ženski odbor SC PEN. Je avtorica 16 knjig poezije, proze, esejev in razprav, ter 4 obsežnih znanstvenih ekspertiz, objavljenih na spletu. Njena besedila so bila vključena v različne antologije in zbornike. (So)prevedla je 16 knjižnih naslovov iz leposlovja in filozofije, uredila obilico antologij in drugih publikacij doma in v tujini. L. 2014 je objavila: Existenciály I (knjiga pogovorov/ svk), Obešanje na zvon (poezija/ slo), Echoechoecho (poezija/ svk) in Fabrika porcelana (haiku/ slo-svk). Je avtorica avtofikcije Slovenka na kvadrat (2009, 2013/ slo, 2011/ svk) in istoimenske gledališke igre, ki je bila jeseni 2013 premierno uprizorjena v Ljubljani in Bratislavi.

Barbara Simoniti
Dr. Barbara Simoniti Barbara Simoniti je pisateljica in prevajalka (1963), diplomirala je iz slovenščine in angleščine (1987) in za angleško diplomsko nalogo dobila Prešernovo nagrado za študente. Magistrirala je iz angleške književnosti (1990) in doktorirala iz literarnih znanosti (1995); sprva je bila asistentka za angleško književnost na (takratni) PF v Mariboru. Od leta 1995 je svobodna pisateljica in prevajalka. Iz angleščine (oz. vanjo) je prevedla prek 30 knjig s področja družboslovja in humanistike. Izdala je pesniške knjige Zatišnost (1997), Zlati dež (2000), Sončni obrat (2011) in Voda (2012), kratke zgodbe Razdalje (1998) in strokovno knjigo Nonsens (1997), poleg tega pa še živalsko povest za otroke Močvirniki, Zgodbe iz Zelene Dobrave (2012) in slikanico Andrej Nespanec (2014); obe je ilustriral Peter Škerl. Za Močvirnike je dobila Levstikovo nagrado 2013 in znak Zlata hruška 2013 ter se uvrstila med finaliste za Večernico 2013 in Desetnico 2015. Močvirniki so se uvrstili v Bele vrane 2013, izbor 250 najboljših knjig z vsega sveta Mladinske knjižnice iz Münchna. Njeno naslednje delo so Butalci Frana Milčinskega (2015), prvič v kritični in integralni obliki, ki jo je uredila, zbrala in jezikovno uredila zgodbe ter jih opremila z opombami, slovarskimi razlagami, slikovnim gradivom in pregledom dosedanjih izdaj.

Ana M. Sobočan
Dr. Ana M. Sobočan je raziskovalka in docentka na Univerzi v Ljubljani (FSD). Po izobrazbi je primerjalna književnica in sociologinja kulture (Filozofska fakulteta UL), v Budimpešti je magistrirala na področju študij spolov (CEU) in sicer na temo sodobne novelistike ženskih avtoric v Sloveniji. Doktorsko delo pa je pripravila na temo etike v socialnem delu (2013) in v zvezi z njim prejela Fulbrihtovo štipendijo (Univerza v Severni Karolini, ZDA) in Srebrni znak ZRC SAZU za vrhunsko doktorsko delo na področju družboslovja. Aktivna je kot predavateljica doma in v tujini (na Kosovem, Nizozemskem, v Belgiji, Nemčiji in ZDA), avtorica znanstvenih člankov in prispevkov v mednarodnih in domačih revijah in monografijah, udeleženka mednarodnih kongresov in posvetov širom Evrope, v Aziji in ZDA, raziskovalka v mednarodnih (Kosovo, Makedonija, Nemčija, Švedska, Izrael), in domačih raziskovalnih projektih, članica društev na področju etike doma in v tujini (European Social Ethics Project), vodja ene od sekcij pri Slovenskem sociološkem društvu, diskutantka na posvetih in okroglih mizah o družbeno relevantnih temah, recenzentka znanstvenih revij doma in v tujini, urednica strokovnih, znanstvenih in revijalnih publikacij, ter članica SC PEN.

Tatjana Pregl Kobe
Pregl-Kobe

Tanja Tuma
LjubljanaTanja Tuma je založnica, publicistka in pisateljica. Diplomirala je iz francoskega in angleškega jezika s književnostmi, poleg obeh je študirala tudi nemščino. Bila je urednica v Cankarjevi založbi in direktorica Centra Oxford. Leta 2006 je ustanovila Založbo Tuma, ki jo vodi še danes. Šestnajst let je bila aktivna v Društvu slovenskih založnikov (predsednica in podpredsednica). Je zagovornica enotne cene knjige in si je skoraj petnajst let prizadevala za zakon, ki bo postopoma uredil veliko anomalij slovenskega knjižnega trga. Sledi novim založniškim trendom v svetu in svoje prispevke s področja založništva objavlja v domačem in tujem tisku (Pogledi, Publishing Perspectives), kot predavatejico so jo vabili na londonski in frankfurtski knjižni sejem. Od leta 2011 se posveča predvsem pisanju in delu v MIRI. Pri zbirki 100 slovanskih romanov sodeluje s Forumom slovanskih kultur. Leta 2013 je izšel njen zgodovinski roman v angleščini Winds of Dalmatia. Trenutno zaključuje svoj prvi roman v slovenščini.

Bogomila Kravos
Bogomila-KravosDr. Bogomila Kravos (Trst 1948), slavistka, samostojna raziskovalka in doktor znanosti s področja literarnih ved, je poučevala na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu, v sedemdesetih letih je s Sergejem in Ivanom Verčem ter Borisom Kobalom vodila Slovensko amatersko gledališče (1971-1977), bila med ustanovitelji Novega tržaškega teatra (1989- 1990), vodila Slovenski klub v Trstu (1994 – 2004) in Skd Škamperle (od 1992). Sodeluje s Slovenskim gledališkim inštitutom v Ljubljani, Mestnim gledališkim muzejem C. Schmidl v Trstu (Civico Museo Teatrale C. Schmidl) in Slovenskim raziskovalnim inštitutom v Trstu. Izšlo je več njenih monografij o tržaškem SSG (Slovensko gledališče v Trstu 1945- 1965, 2001; Zlatina leta v tržaškem gledališču, 2003; Slovensko stalno gledališče v Trstu – tradicija v medkulturni stvarnosti, 2011; Slovenska dramatika in tržaški tekst, 2011; SAG – TRST (Slovensko amatersko gledališče od sezone 1971/72 do sezone 1976/77), 2012; Zgodba mojega očeta, 2013, piše spremne eseje in kritike, prevaja in ureja knjižne izdaje.

Jerneja Jezernik
JezernikJerneja Jezernik (1970), diplomirana slovenistka in germanistka, živi in dela med Ljubljano in Celovcem. Poučevala je slovenščino v slovenskih dopolnilnih šolah v Nemčiji (Baden-Württemberg, Berlin), urejala kulturno prilogo koroškega tednika Nedelja, vodila Slovensko študijsko knjižnico v Celovcu. Je urednica pri celovški založbi Wieser za izdajanje literarnih prvencev v slovenščini “Popki literature” in tedenskih oddaj o literaturi “Literarni razgledi” na celovškem radiu Agora. Že več let preučuje dediščino svetovne popotnice in pisateljice iz Celja Alma M. Karlin. Prevedla je njene Japonske novele,Smrtonosni trn in Magične zgodbe starega Egipta ter o njej napisala prvo celovito monografijo Alma M. Karlin – državljanka sveta. Je tudi podpredsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji, članica PEN-a in ožjega odbora Mire pa od leta 2014.

Mirjam Drev

Karin Cvetko Vah
Karin-Cvetko-Vah

Foto: Manca Čujež

Izr. prof. Karin Cvetko Vah (roj 17. 2. 1975 v Ljubljani) je študirala matematiko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Za diplomsko delo je prejela Fakultetno Prešernovo nagrado. Doktorirala je leta 2005 pod mentorstvom prof. dr. Matjaža Omladiča z disertacijo z naslovom Poševne mreže v kolobarjih (Skew lattices in rings). Zaposlena je na matični fakulteti, od l. 2012 z nazivom izredne profesorice. Je avtorica ali soavtorica preko 20 znanstvenih člankov s področja algebre, objavljenih v mednarodnih revijah. Njena kratka zgodba Deček ob reki je l. 2013 prejela posebno nagrado komisije na natečaju za najboljšo kratko zgodbo Založništva tržaškega tiska, objavljena je bila istega leta v njihovi zbirki kratkih zgodb Po koncu začetek. V 2013. ji je pri založbi Ekslibris izšel knjižni prvenec, roman Razmerja v ogledalu (ponatis 2014). Esej Opravičilo človeka, s katerim je bila l. 2014 nominirana na natečaju Slovenskih dnevov knjige za najboljši esej je izšel še istega leta pri založbi Sanje.

Klarisa Jovanović

Klarisa Jovanović, profesorica francoščine in primerjalne književnosti, sicer pa pesnica, glasbenica inKlarisa-DSC_0982 književna prevajalka. Prevaja iz novogrščine (Nagrada Društva grških književnih prevajalcev, 2004), makedonščine, srbščine in hrvaščine, italijanščine in francoščine. Piše poezijo in kratko prozo. Objavljati je začela po končanem študiju, njene pesmi najdemo v literarnih revijah Sodobnost, Nova Atlantida, Dialogi, Primorska srečanja, Mentor ter v prilogah Dnevnika in Gorenjskega glasu; večkrat so bile prebrane tudi v Literarnem nokturnu nacionalnega radia. Doslej sta izšli dve pesniški zbirki: ZGIBAN PREK MURE (Lepa beseda, 2007; nominirana za najboljši prvenec) in KIMONO, NA OTIP (Založba Pivec, 2013). Obe knjigi sta bili opaženi in deležni pozitivnih recenzij; KIMONO je nekaj slovenskih knjižnic uvrstilo na seznam t.i. dobre knjige, izbrana je bila tudi za projekt Primorci beremo. Na objavo čaka njena tretja pesniška zbirka, pesnitev IZGNANA. Kot glasbenica z bogato diskografijo se posveča zlasti reinterpretaciji ljudske pesmi in izvajanju uglasbene poezije, tudi lastnih pesniških besedil. Je članica Društva slovenskih književnih prevajalcev, Društva slovenskih pisateljev in Društva PEN. Od leta 2006 živi in ustvarja v Lendavi.

Comments are closed.