Miriam Drev za RAI Trst, oddaja Kulturni dogodki, 22. januarja 2015.

NAGRADA ANGAŽIRANI KANTAVTORICI

Miriam Drev

 

Obravnavani dogodek: Slovesna podelitev nagrade MIRA. Ljubljana, 14. 1. 2016.

 

V slovenskem kulturnem prostoru je bilo leta 2013 osnovano novo priznanje, literarna nagrada MIRA, ki jo strokovna žirija v okviru ženskega odbora slovenskega centra PEN enkrat na leto izmed nominirank podeli izbrani ustvarjalki. Kakor ženski odbor, je tudi nagrada poimenovana po slovenski književnici in prevajalki Miri Mihelič. Podpisala je sedemnajst romanov za odrasle in drugih proznih del, bila pa je tudi dolgoletna predsednica slovenskega PENa. Predstavljala je slovenske pisatelje po vsem svetu in njeno delovanje je bilo odločilno pri organizaciji znamenitega Mednarodnega kongresa PEN na Bledu leta 1965. V dolgoletnem angažmaju Mire Mihelič je bilo ves čas v ospredju njeno prizadevanje za svobodo izražanja.

Literarna nagrada MIRA tako ni namenjena le nekemu posamičnemu dosežku na področju književnega ustvarjanja, temveč jo žirija izroči domači avtorici za njen celoten ustvarjalni opus kot tudi za načelno osebnostno držo, ki se ujema z Osnovno listino Mednarodnega PENa, obenem pa dejavno odpira prostor za povečanje ugleda in zastopanosti ustvarjalk, intelektualk in publicistk.

Prva nagrada MIRA je bila novembra 2013 podeljena pesnici, prevajalki in publicistki Jolki Milič, leto zatem jo je prejela zamejska pisateljica in pesnica Maja Haderlap.

Pa navedimo nominiranke za Nagrado MIRA za leto 2015. Strokovna žirija je odločala med Mili Hrobath, Ksenijo Jus, Jadranko Matić Zupančič, Majo Novak, Marjanco Mihelič, Silvano Paletti, Radharani Pernarčič, Evelino Umek in Nevo Lučko Zver. Sklenila je, da tokrat izpostavi samostojno ustvarjalko na področju kulture – pesnico, kantavtorico in skladateljico Ksenijo Jus.

Nagrajenka, ki je članica ženskega pevskega zbora Kombinat, je tudi ena od snovalcev Kantfesta, mednarodnega festivala sodobne kantavtorske glasbe. Doslej je izdala deset avtorskih albumov. Temeljna kvaliteta njenega dela je lirična izpovednost njenih pesmi, podčrtana z neprizanesljivo družbeno kritiko in ironijo, vendar tudi z mero samorefleksije. Zavzema se za spremembo okorelih družbenih paradigm in s svojim zgledom spodbuja osebnostno suverenost žensk.

Ljudje v današnjem svetu snujemo nove kombinacije medsebojnosti. Za nekatere pozicije odločanja in zastopanost v javnih ustanovah bi bili, če povem s prispodobo, potrebni popravni izpiti. Ksenija Jus je trdno prepričana, da sprememb ni mogoče zadržati, ne zgodijo pa se same od sebe, temveč je proti krivicam, ki jih v sodobni družbi ne manjka, treba pristopiti aktivno, povzdigniti glas. Ona za to uporablja besede in glasbo ter svojo angažirano kreativnost živi vsakodnevno.

Slovesno prireditev v ljubljanski Narodni galeriji 14. januarja zvečer je povezoval Boris Kobal, v imenu upravnega odbora PEN mira je spregovorila Tanja Tuma, nato je utemeljitev žirije predstavila dr. Katja Mihurko Poniž. Nominiranke so z recitalom predstavili študentje AGRFT, z glasbenimi točkami je nastopila Klarisa Jovanovič v spremstvu kitarista Luka Ropreta, nagrajenka pa je zapela pesem z refrenom »Vojne je konec, vojne več ni,« ki mu je pritegnilo tudi občinstvo.

Ksenija Jus pripravlja svoj enajsti literarno glasbeni album Katedrala ljubezni.

Prisluhnimo njeni brezkompromisni pesmi Stroji za iztrebljanje:

Vi, tkalci zlatnikov,

vi častilci zlatnikov,

vi grobarji človeštva,

vi mesarji človeštva –

vi niste ljudje!

Stroji za štetje denarja ste.

Stroji za uničenje.

Comments are closed.