Nagrada Mira 2016

Prejemnici literarne nagrade Mira za leto 2016 sta Silvana Paletti in Svetlana Slapšak.

Govor Marjana Strojana na podelitvi:

Spoštovani g. minister, spoštovani kolegice in kolegi, dragi prijatelji Trenutek ko nagrajujemo poezijo je še posebej slovesen. Gre za obred, za praznovanje, ki je med raznimi kulturnimi dogodki nekaj najstarejšega na svetu. Pesem in glasbo, človeški glas torej, so nagrajevali stari Grki, Rimljani, Perzijci, Kitajci, zato se počutim počaščenega, da lahko sodelujem v nečem tako starodavnem in slovesnem. Ko smo pred leti na našem Blejskem srečanju predstavljali poezijo iz Rezije, in gospod minister se bo tega spomnil, se pisatelji in uradniki svetovnega PEN-a, vajeni govorjenja in pisanja v velikih svetovnih jezikih, angleščini, francoščini, španščini itd., niso mogli načuditi, da je poezija iz ust Renata Quaglie in Silvane Paletti, da tako rečem, proizvod ene same alpske doline in nekaterih bližnjih pobočij – in da je jezik tega proizvoda (omejen s tako majhnim številom govorcev) sposoben tako neženirano in z vrhunsko gotovostjo vase izraziti in deliti z njimi univerzalno resnico sveta. Osuplost omenjene gospode je bila razumljiva: soočeni so bili z dejstvom, da v poeziji ni velikih in malih jezikov, velikih in malih narodov. Pravzaprav je bil trenutek na Bledu preimerljiv samo še z enim, s tistim, ko je, leta kasneje, vsa ta pisateljska srenja stala vrh Kolovrata, zazrta v dolino Soče in mi je moj prijatelj, ameriški pesnik lavreat, pretresen dejal: V smrti ni velikih in majhnih narodov, so samo ljudje, in vsak kdor se tako postavi zase – je velik. In ko ju nocoj slavimo in se zahvaljujemo nagrajenkama za njuno delo in, seveda, čudežem narave ali bogovom za njun talent, ne moremo mimo tega, da se pravkar omenjenim ne zahvalim za čudež Svetlane Slapšak. Ob njeni akademski kompetenci in neustavljivi kritični in ustvarjalni energiji se zavedam, da bi bila Svetlana Slapšak lahko pisateljica, profesorica, polemičarka, navdih študentov in strah in trepet vase zaverovanih oblasti v katerem-koli akademskem in kulturnem okolju na tem planetu, pa imamo srečo, da je že vsa ta leta – in tudi nocoj – med nami. Nedostojno bi bilo, da bi z mojim pomanjkljivim znanjem in torej šibko avtoriteto, hvalil njene dosežke. To bodo nocoj storili bolj kompetentni od mene, zato mi dovolite, da končam – z njej in meni ljubim – Williamom Shakespearom iz Dvanajste noči, na katerega me je spomnila na enem od njenih nastopov:

Kar mi moški,

Povemo več in z več priseg, v resnici

Prekaša z nastopaštvom moč dejanj,

V obljubah silno, majceno v ljubezni.

Čestitam nominiranim, zahvaljujem se nagrajenkama in vsem, ki ste prišli.

Nagovor Tanje Tuma, vodje ŽO SC PEN Mira

Skoraj leto je naokoli, ko se spet veselimo ob prazniku literature. Literarna nagrada MIRA je edinstvena, saj v jedru ne povzdiguje le umetnic in njihovih del, temveč tudi ženske in njihovo celostno osebnostno držo. In kakšne ženske, dragi obiskovalci! Nominiranke: Miriam Drev, Maja Gal Štromar, Polona Glavan, Alenka Jenstrle-Doležal, Erica Johnson Debeljak, Sonja Koranter, Mojca Kumerdej, Neža Maurer, Marija Pirjevec, Barbara Pogačnik in Alenka Puhar. Nagrajenki pa Silvana Paletti in Svetlana Slapšak. Nagrajenki in nominiranke so v velik ponos literarni nagradi MIRA. Za našim odborom je burno, a uspešno leto. Mirina prizadevanja, da bi književnice našle pot v šolske klopi skozi učne načrte za pouk slovenščine, so obrodila sadove. Pripravljajo se spremembe. Maja smo prvič v zgodovini blejskih pisateljskih srečanj gostile uradni sestanek mednarodnega odbora za ženske pisateljice, ki ga je otvorila predsednica Jennifer Clement. Poleg uvodnega večera blejskega srečanja smo pripravile šest literarnih prireditev doma, dve v tujini, dvakrat pa smo gostile kolegice iz tujine. Avstrijska literarna revija Reibeisen je posvetila številko našim pesnicam in pisateljicam, ki so z branji gostovale v Kapfenbergu, Gradcu in na Dunaju. Jerneja Jezernik je spomladi posnela vrsto tedenski slovensko-nemških oddaj 100 žensk. Slovenska literatura na celovškem radiju Agora. Poleg tega smo vzpostavile administrativno osnovo našega delovanje, sprejele poslovnik delovanja ter uredile vse formalnosti članstva odbora, katerega prva častna članica je predsednica Jennifer Clement, nedavno pa se nam je pridružila tudi dr. Simona Škrabec, predsednica Mednarodnega komiteja za pravice prevajalcev in prevajanje PEN. Skupno nas je petnajst, med nami je tudi en moški. Seveda so naša vrata na široko odprta za vse, ki dobro v srcu mislijo in podpirajo listino mednarodnega PEN in listino MIRE. Namreč časi so vse prej kot mirni in harmonični. Povsod po svetu se širijo nestrpnost, sovražni govor, nasprotja, spopadi in vojne, z njimi pa patriarhalne strukture, ki želijo pod krinko raznih religij razpolagati z žensko dušo in telesom, misleč, da če morejo nadzorovati ženske, lahko nadzorujejo življenje samo. Rak rana je predvsem sovražni govor. S populističnimi parolami navdihuje množice v gibanjih, ki jih naši očaki pomnijo v času med obema vojnama. Svoboda govora postaja tudi svoboda razpihovanja sovraštva. Zmagovalci teh gibanj pa niso moški ali ženske. Zmagovalci so gospodarske elite, ki bi jim človek rad priporočil nekaj knjig v branje, saj so ta ista gibanja pred osemdesetimi leti pripeljala Evropo nazaj na točko 0 ter marsikomu zrušila bogastvo. Prav zato so ženski pozivi k strpnosti, sožitju in ljubezni toliko bolj pomembni in ŽO SC PEN MIRA jih kriči v svet na ves glas. Na koncu mi dovolite, da se v imenu odbora zahvalim številnim sodelavcem in kolegom, ki so nesebično pripomogli k naši slovesnosti in nagradi. Seznam naših podpornikov in zagovornikov je vsako leto daljši. Ministrstvu za kulturo in JAKRS za sredstva, Slovenskemu centru PEN in predsedujočemu Marjanu Strojanu za podporo, kolegici Tatjani Pregl Kobe za njeno pomoč pri pripravi slavnosti in vsem članicam iniciativnega odbora MIRE, članom žirije Literarne nagrade Mira za skrbno delo, prav tako predlagateljem za sodelovanje pri pripravi naše zgibanke, umetnikoma Tini Dobrajc in Arjanu Preglu za njuni umetniški sliki, mladim igralcem za čudovit recital, Domnu Lorenzu za glasbeni oddih med napornimi govori, Narodni galeriji za gostoljubje Prvemu ženskemu Rotary klubu NIKE za donacijo in Podjetju Vivo Catering za sladko kreacijo, ki nas čaka. Hvala in na svidenje prihodnje leto!