[su_box title="Stanislava Chrobáková Repar" box_color="#e4e8c3" title_color="#7a7f57" radius="4"]Dr. Stanislava Chrobáková Repar (1960, Bratislava) je slovaška in slovenska pesnica, pisateljica, znanstvenica, prevajalka, urednica in založnica, ki piše v slovaščini in slovenščini. Magistrirala je iz filozofije in estetike (1984), doktorirala (1995) in se je habilitirala (2009) na področju literarnih ved. Strokovno se ukvarja zlasti s pesniško hermenevtiko, feministično literarno teorijo, komparativistiko, filozofijo jezika in semiotiko kulture. Od 2001. živi v Ljubljani, kjer (kot samozaposlena) dela pretežno za založbo KUD Apokalipsa. Soustanovila je in koordinira mednarodni projekt Revija v reviji (2003) ter Miro, Ženski odbor SC PEN. Je avtorica 16 knjig poezije, proze, esejev in razprav, ter 4 obsežnih znanstvenih ekspertiz, objavljenih na spletu. Njena besedila so bila vključena v različne antologije in zbornike. (So)prevedla je 16 knjižnih naslovov iz leposlovja in filozofije, uredila obilico antologij in drugih publikacij doma in v tujini. L. 2014 je objavila: Existenciály I (knjiga pogovorov/ svk), Obešanje na zvon (poezija/ slo), Echoechoecho (poezija/ svk) in Fabrika porcelana (haiku/ slo-svk). Je avtorica avtofikcije Slovenka na kvadrat (2009, 2013/ slo, 2011/ svk) in istoimenske gledališke igre, ki je bila jeseni 2013 premierno uprizorjena v Ljubljani in Bratislavi. [su_note note_color="#ffffff" text_color="#1003a8"]E-mail: stanka.repar@gmail.com | www: http://sk.wikipedia.org/wiki/Stanislava_Repar | http://www.drustvopisateljev.si/si/pisatelji/1851/detail.html [/su_note][/su_box]

[su_box title="Barbara Simoniti" box_color="#e4e8c3" title_color="#7a7f57" radius="4"]Dr. Barbara Simoniti Barbara Simoniti je pisateljica in prevajalka (1963), diplomirala je iz slovenščine in angleščine (1987) in za angleško diplomsko nalogo dobila Prešernovo nagrado za študente. Magistrirala je iz angleške književnosti (1990) in doktorirala iz literarnih znanosti (1995); sprva je bila asistentka za angleško književnost na (takratni) PF v Mariboru. Od leta 1995 je svobodna pisateljica in prevajalka. Iz angleščine (oz. vanjo) je prevedla prek 30 knjig s področja družboslovja in humanistike. Izdala je pesniške knjige Zatišnost (1997), Zlati dež (2000), Sončni obrat (2011) in Voda (2012), kratke zgodbe Razdalje (1998) in strokovno knjigo Nonsens (1997), poleg tega pa še živalsko povest za otroke Močvirniki, Zgodbe iz Zelene Dobrave (2012) in slikanico Andrej Nespanec (2014); obe je ilustriral Peter Škerl. Za Močvirnike je dobila Levstikovo nagrado 2013 in znak Zlata hruška 2013 ter se uvrstila med finaliste za Večernico 2013 in Desetnico 2015. Močvirniki so se uvrstili v Bele vrane 2013, izbor 250 najboljših knjig z vsega sveta Mladinske knjižnice iz Münchna. Njeno naslednje delo so Butalci Frana Milčinskega (2015), prvič v kritični in integralni obliki, ki jo je uredila, zbrala in jezikovno uredila zgodbe ter jih opremila z opombami, slovarskimi razlagami, slikovnim gradivom in pregledom dosedanjih izdaj. [su_note note_color="#ffffff" text_color="#1003a8"]E-mail: barbara.simoniti@gmail.com | www: www.barbarasimoniti.com [/su_note][/su_box]

[su_box title="Ana M. Sobočan" box_color="#e4e8c3" title_color="#7a7f57" radius="4"]Dr. Ana M. Sobočan je raziskovalka in docentka na Univerzi v Ljubljani (FSD). Po izobrazbi je primerjalna književnica in sociologinja kulture (Filozofska fakulteta UL), v Budimpešti je magistrirala na področju študij spolov (CEU) in sicer na temo sodobne novelistike ženskih avtoric v Sloveniji. Doktorsko delo pa je pripravila na temo etike v socialnem delu (2013) in v zvezi z njim prejela Fulbrihtovo štipendijo (Univerza v Severni Karolini, ZDA) in Srebrni znak ZRC SAZU za vrhunsko doktorsko delo na področju družboslovja. Aktivna je kot predavateljica doma in v tujini (na Kosovem, Nizozemskem, v Belgiji, Nemčiji in ZDA), avtorica znanstvenih člankov in prispevkov v mednarodnih in domačih revijah in monografijah, udeleženka mednarodnih kongresov in posvetov širom Evrope, v Aziji in ZDA, raziskovalka v mednarodnih (Kosovo, Makedonija, Nemčija, Švedska, Izrael), in domačih raziskovalnih projektih, članica društev na področju etike doma in v tujini (European Social Ethics Project), vodja ene od sekcij pri Slovenskem sociološkem društvu, diskutantka na posvetih in okroglih mizah o družbeno relevantnih temah, recenzentka znanstvenih revij doma in v tujini, urednica strokovnih, znanstvenih in revijalnih publikacij, ter članica SC PEN.[su_note note_color="#ffffff" text_color="#1003a8"]E-mail: ana-marija.sobocan@guest.arnes.si[/su_note][/su_box]

[su_box title="Tatjana Pregl Kobe" box_color="#e4e8c3" title_color="#7a7f57" radius="4"][su_expand more_text="Berite dalje ..." less_text="Prikaži manj ..." height="210" link_color="#0090e3" link_style="button" link_align="left" more_icon="icon: folder-open" less_icon="icon: folder-o"]Tatjana Pregl Kobe je rojena 31. julija 1946 v Mariboru, diplomirana umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka, pisateljica, pesnica in esejistka. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študirala na oddelku za primerjalno književnost in na oddelku za zgodovino umetnosti, kjer je leta 1978 končala študij pri profesorju dr. Nacetu Šumiju. Ob postavitvah razstav v galerijah po Sloveniji in v tujini piše strokovne predstavitve in eseje o likovnih ustvarjalcih ter ocene njihovega dela. S tega področja je izšlo več monografij in obsežnih knjig s skupnim naslovom Likovne impresije. Že vrsto let sodeluje pri usmeritvi in snovanju razstavnih programov nekaterih galerij. Doslej je izšlo več kot sedemdeset njenih knjig s področja umetnostne zgodovine in likovne kritike, pesniških zbirk in knjig za otroke in mladino. Poezijo objavlja v literarnih revijah, izbrane pesmi so v mnogih antologijah, njena poezija je prevedena v več tujih jezikov. Zanjo je prejela štiri mednarodne nagrade: nagrada za knjigo Semi maturi / Zrela semena (prev. Jolka Milič) na Mednarodnem natečaju za poezijo in prozo mesta Salò, Italija (2006); nagrada za knjigo Porcelanaste sanje / Los sueños de porcelana na Mednarodnem natečaju za poezijo in prozo mesta Salò, Italija (2009); nagrada predsednika žirije za zbirko pesmi Ki boš spremenil podobo sveta / Che cambierai l'immagine del mondo na Mednarodnem natečaju za poezijo mesta Neapelj, Italija (2009); nagrada na mednarodnem natečaju Premio europeo di arti letterarie Via Francigena za knjigo Nisi in si / You are not and you are (2009). Je članica Društva slovenskih pisateljev, Slovenske sekcije PEN in MIRE, Društva umetnostnih zgodovinarjev Slovenije in Društva likovnih kritikov Slovenije. Živi in ustvarja v Ljubljani. [su_note note_color="#ffffff" text_color="#1003a8"]E-mail: tatjana.preglkobe@gmail.com | www: http://sl.wikipedia.org/wiki/Tatjana_Pregl_Kobe [/su_note][/su_expand][/su_box]

[su_box title="Tanja Tuma" box_color="#e4e8c3" title_color="#7a7f57" radius="4"]Tanja Tuma je založnica, publicistka in pisateljica. Diplomirala je iz francoskega in angleškega jezika s književnostmi, poleg obeh je študirala tudi nemščino. Bila je urednica v Cankarjevi založbi in direktorica Centra Oxford. Leta 2006 je ustanovila Založbo Tuma, ki jo vodi še danes. Šestnajst let je bila aktivna v Društvu slovenskih založnikov (predsednica in podpredsednica). Je zagovornica enotne cene knjige in si je skoraj petnajst let prizadevala za zakon, ki bo postopoma uredil veliko anomalij slovenskega knjižnega trga. Sledi novim z, o založništvu je predavala na londoskem, frankfurtskem in praškem knjižnem sejmu. Od leta 2011 se posveča pisanju, izdala je tri romane v angleščini Winds of Dalmatia (2013), White and Red Cherries (2016) in Tito's Legacy (2018), roman o spravi v slovenščini Češnje, bele in rdeče (2015). V Slovenski PEN je bila sprejeta 2014, od 2015 vodi Ženski odbor Mira, od 2017 pa je članica Upravnega odbora Ženskega odbora pisateljic pri Mednarodnem PEN-u.  [su_note note_color="#ffffff" text_color="#1003a8"] E-mail:tanja@tuma.si | www: http://www.tanjatuma.com [/su_note][/su_box]

[su_box title="Bogomila Kravos" box_color="#e4e8c3" title_color="#7a7f57" radius="4"]Dr. Bogomila Kravos (Trst 1948), slavistka, samostojna raziskovalka in doktor znanosti s področja literarnih ved, je poučevala na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu, v sedemdesetih letih je s Sergejem in Ivanom Verčem ter Borisom Kobalom vodila Slovensko amatersko gledališče (1971-1977), bila med ustanovitelji Novega tržaškega teatra (1989- 1990), vodila Slovenski klub v Trstu (1994 – 2004) in Skd Škamperle (od 1992). Sodeluje s Slovenskim gledališkim inštitutom v Ljubljani, Mestnim gledališkim muzejem C. Schmidl v Trstu (Civico Museo Teatrale C. Schmidl) in Slovenskim raziskovalnim inštitutom v Trstu. Izšlo je več njenih monografij o tržaškem SSG (Slovensko gledališče v Trstu 1945- 1965, 2001; Zlatina leta v tržaškem gledališču, 2003; Slovensko stalno gledališče v Trstu - tradicija v medkulturni stvarnosti, 2011; Slovenska dramatika in tržaški tekst, 2011; SAG – TRST (Slovensko amatersko gledališče od sezone 1971/72 do sezone 1976/77), 2012; Zgodba mojega očeta, 2013, piše spremne eseje in kritike, prevaja in ureja knjižne izdaje. [su_note note_color="#ffffff" text_color="#1003a8"]E-mail:bkravos@spin.it | www: http://zdus.si/bogomila-kravos | http://www.sigledal.org/geslo/Bogomila_Kravos [/su_note][/su_box]

[su_box title="Jerneja Jezernik" box_color="#e4e8c3" title_color="#7a7f57" radius="4"]Jerneja Jezernik (1970), diplomirana slovenistka in germanistka, živi in dela med Ljubljano in Celovcem. Poučevala je slovenščino v slovenskih dopolnilnih šolah v Nemčiji (Baden-Württemberg, Berlin), urejala kulturno prilogo koroškega tednika Nedelja, vodila Slovensko študijsko knjižnico v Celovcu. Je urednica pri celovški založbi Wieser za izdajanje literarnih prvencev v slovenščini "Popki literature" in tedenskih oddaj o literaturi "Literarni razgledi" na celovškem radiu Agora. Že več let preučuje dediščino svetovne popotnice in pisateljice iz Celja Alma M. Karlin. Prevedla je njene Japonske novele,Smrtonosni trn in Magične zgodbe starega Egipta ter o njej napisala prvo celovito monografijo Alma M. Karlin - državljanka sveta. Je tudi podpredsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji, članica PEN-a in ožjega odbora Mire pa od leta 2014. [su_note note_color="#ffffff" text_color="#1003a8"]E-mail: jezernik.jerneja@gmail.com [/su_note][/su_box]

[su_box title="Mirjam Drev" box_color="#e4e8c3" title_color="#7a7f57" radius="4"][su_expand more_text="Berite dalje ..." less_text="Prikaži manj ..." height="210" link_color="#0090e3" link_style="button" link_align="left" more_icon="icon: folder-open" less_icon="icon: folder-o"]Miriam Drev, pesnica, pisateljica ter književna prevajalka iz angleščine in nemščine, kot tudi književna kritičarka in publicistka, se je rodila v Ljubljani, del njenih korenin pa sega čez mejo, v Nabrežino. Diplomirala je iz primerjalne književnosti in angleščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Sedem let je preživela na Dunaju, kjer sta nastali otroška knjižica Šviga gre lužat (1995) in okvirno njena prva pesniška zbirka Časovni kvadrat (2002). Njena druga zbirka poezije Rojstva je izšla pet let pozneje, zatem pa v Poetikonovih lirah tudi tretja, Vodna črta (2008). Leta 2012 sta izšla njen roman V Pozlačenem mestu in četrta knjiga pesmi Sredi kuhinje bi rasla češnja. Leta 2014 je objavila svoj drugi roman, naslovljen Nemir. Modus vivendi Miriam Drev so knjige. Njen prevodni opus iz angleščine in nemščine šteje več kot osemdeset izdaj. Prevaja dela sodobnih in klasičnih avtorjev; dobršen delež prevodov zajema knjige za otroke in mladino. Številni avtorji so v slovenskem jeziku izšli prvič na njeno pobudo, med temi Maragaret Atwood, R. W. Emerson, Ian McEwan, A. S. Byatt, Arundhati Roy, Maxine Hong Kingston, Siri Hustvedt, malteški pisatelj Vincent Vella idr. Več esejev in novel (Lojze Kovačič, Evald Flisar, Anton Ingolič idr.) je prevedla tudi iz slovenščine v angleščino, za zbornik Vilenica in publikacijo Le livre Slovène; prav tako monografiji o slikarki Eldi Piščanec in kiparju Ivanu Napotniku. Poleg književnih kritik za različne publikacije in za slovensko sekcijo Radia Trst, enoletne književne kolumne za Književne liste, Delo, spremnih besed k svojim prevodom ter literarnih večerov in drugih oddaj za Radio Slovenija, program Ars, je napisala šest literarnih portretov Slovenk za antologijo Pozabljena polovica (2007) in bila po bivanju v Cambridgeu (2003) na pobudo British Councila, sourednica antologije Nove britanske pisave: Začetek nečesa velikega (2004). Njene pesmi so prevedene v angleščino v knjigi Voices of Slovene Poetry 3, uvrščene v poljsko antologijo Szesnaście poetek słoweńskich in v češko antologijo Padesati hlasy hovořím ter prevedene v beloruščino, hrvaščino in latvijščino v antologiji Bela knjiga metafor. Miriam Drev je članica Društva slovenskih pisateljev, P.E.N.a in Društva slovenskih književnih prevajalcev. Skoraj desetletje je bila članica upravnega odbora DSKP, delala kot članica nadzornega odbora DSP, bila čanica komisije za knjigo na Ministrstvu za kulturo med leti 2005 in 2008; prav tako članica sveta Javne agencije za knjigo med leti 2008 in 2013 ter članica komisije za nagrado Kresnik. Trenutno je aktivna članica Mire, P.E.N. in od januarja 2014 v strokovni komisiji za knjigo na Ministrstvu za kulturo. Živi kot svobodna kulturna ustvarjalka v Ljubljani.[su_note note_color="#ffffff" text_color="#1003a8"]E-mail: miriam.drev@gmail.com | www: http://sl.wikipedia.org/wiki/Miriam_Drev | http://www.drustvopisateljev.si/si/pisatelji/898/detail.html [/su_note][/su_expand][/su_box]

[su_box title="Karin Cvetko Vah" box_color="#e4e8c3" title_color="#7a7f57" radius="4"]

[caption id="attachment_683" align="alignright" width="150"] Foto: Manca Čujež[/caption]

Izr. prof. Karin Cvetko Vah (roj 17. 2. 1975 v Ljubljani) je študirala matematiko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Za diplomsko delo je prejela Fakultetno Prešernovo nagrado. Doktorirala je leta 2005 pod mentorstvom prof. dr. Matjaža Omladiča z disertacijo z naslovom Poševne mreže v kolobarjih (Skew lattices in rings). Zaposlena je na matični fakulteti, od l. 2012 z nazivom izredne profesorice. Je avtorica ali soavtorica preko 20 znanstvenih člankov s področja algebre, objavljenih v mednarodnih revijah. Njena kratka zgodba Deček ob reki je l. 2013 prejela posebno nagrado komisije na natečaju za najboljšo kratko zgodbo Založništva tržaškega tiska, objavljena je bila istega leta v njihovi zbirki kratkih zgodb Po koncu začetek. V 2013. ji je pri založbi Ekslibris izšel knjižni prvenec, roman Razmerja v ogledalu (ponatis 2014). Esej Opravičilo človeka, s katerim je bila l. 2014 nominirana na natečaju Slovenskih dnevov knjige za najboljši esej je izšel še istega leta pri založbi Sanje.[su_note note_color="#ffffff" text_color="#1003a8"]E-mail: karincvah@gmail.com  |  www: http://www.karincvah.net [/su_note][/su_box]

[su_box title="Klarisa Jovanović" box_color="#e4e8c3" title_color="#7a7f57" radius="4"]

Klarisa Jovanović, profesorica francoščine in primerjalne književnosti, sicer pa pesnica, glasbenica in književna prevajalka. Prevaja iz novogrščine (Nagrada Društva grških književnih prevajalcev, 2004), makedonščine, srbščine in hrvaščine, italijanščine in francoščine. Piše poezijo in kratko prozo. Objavljati je začela po končanem študiju, njene pesmi najdemo v literarnih revijah Sodobnost, Nova Atlantida, Dialogi, Primorska srečanja, Mentor ter v prilogah Dnevnika in Gorenjskega glasu; večkrat so bile prebrane tudi v Literarnem nokturnu nacionalnega radia. Doslej sta izšli dve pesniški zbirki: ZGIBAN PREK MURE (Lepa beseda, 2007; nominirana za najboljši prvenec) in KIMONO, NA OTIP (Založba Pivec, 2013). Obe knjigi sta bili opaženi in deležni pozitivnih recenzij; KIMONO je nekaj slovenskih knjižnic uvrstilo na seznam t.i. dobre knjige, izbrana je bila tudi za projekt Primorci beremo. Na objavo čaka njena tretja pesniška zbirka, pesnitev IZGNANA. Kot glasbenica z bogato diskografijo se posveča zlasti reinterpretaciji ljudske pesmi in izvajanju uglasbene poezije, tudi lastnih pesniških besedil. Je članica Društva slovenskih književnih prevajalcev, Društva slovenskih pisateljev in Društva PEN. Od leta 2006 živi in ustvarja v Lendavi.[su_note note_color="#ffffff" text_color="#1003a8"] E-mail: jovanovic.klarisa@gmail.com [/su_note][/su_box]

[su_box title="Barbara Pogačnik" box_color="#e4e8c3" title_color="#7a7f57" radius="4"]Barbara Pogačnik (1973) slovenska pesnica, prevajalka in literarna kritičarka, diplomirala iz romanske filologije na 

Université Catholique de Louvain v Belgiji in magistrirala na univerzi Sorbonne – Paris IV. Je avtorica zbirk Poplave (Mladinska knjiga, 2007), V množici izgubljeni papir (LUD Literatura, 2008), Modrina hiše /The Blue of the House (Študentska založba, 2013), Alica v deželi plaščev (Mladinska knjiga, 2016). Kot pesnica je gostovala je na več kot 50 mednarodnih festivalih v več kot 20 državah, njene pesmi so vključene v različne antologije, prevedene in objavljene v več kot 25 jezikov, nekatere pa so tudi uglasbene. V njenih prevodih so tudi izšla besedila več kot 150 avtorjev, predvsem iz francoščine in v francoščino, prevaja pa tudi iz angleščine, italijanščine, hrvaščine, srbščine in španščine. Poučevala je na Oddelku za prevajanje in tolmačenje na ljubljanski univerzi in vodila mednarodni pesniški festival Pesniki prevajajo pesnike / Sinji krog (2007-2010), ter bila članica različnih literarnih žirij.[su_note note_color="#ffffff" text_color="#1003a8"]E-mail:  [/su_note][/su_box]

[su_box title="Meta Kušar" box_color="#e4e8c3" title_color="#7a7f57" radius="4"]

Meta Kušar je bila rojena leta 1954 v Ljubljani, Slovenija. Pesnica in esejistka je leta 2012 prejela rožančevo nagrado za knjigo Kaj je poetično ali ura ilegale. Izdala je pesniške zbirke: Madeira, Svila in lan, Ljubljana, Jaspis, in Vrt, pa tudi zbirko literarnih pogovorov z naslovom Intervju. Je ustanoviteljica literarno glasbenega projekta Prestol poezije.

[su_note note_color="#ffffff" text_color="#1003a8"]E-mail:  [/su_note][/su_box]