





Izr. prof. Karin Cvetko Vah (roj 17. 2. 1975 v Ljubljani) je študirala matematiko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Za diplomsko delo je prejela Fakultetno Prešernovo nagrado. Doktorirala je leta 2005 pod mentorstvom prof. dr. Matjaža Omladiča z disertacijo z naslovom Poševne mreže v kolobarjih (Skew lattices in rings). Zaposlena je na matični fakulteti, od l. 2012 z nazivom izredne profesorice. Je avtorica ali soavtorica preko 20 znanstvenih člankov s področja algebre, objavljenih v mednarodnih revijah. Njena kratka zgodba Deček ob reki je l. 2013 prejela posebno nagrado komisije na natečaju za najboljšo kratko zgodbo Založništva tržaškega tiska, objavljena je bila istega leta v njihovi zbirki kratkih zgodb Po koncu začetek. V 2013. ji je pri založbi Ekslibris izšel knjižni prvenec, roman Razmerja v ogledalu (ponatis 2014). Esej Opravičilo človeka, s katerim je bila l. 2014 nominirana na natečaju Slovenskih dnevov knjige za najboljši esej je izšel še istega leta pri založbi Sanje.
Klarisa Jovanović, profesorica francoščine in primerjalne književnosti, sicer pa pesnica, glasbenica in književna prevajalka. Prevaja iz novogrščine (Nagrada Društva grških književnih prevajalcev, 2004), makedonščine, srbščine in hrvaščine, italijanščine in francoščine. Piše poezijo in kratko prozo. Objavljati je začela po končanem študiju, njene pesmi najdemo v literarnih revijah Sodobnost, Nova Atlantida, Dialogi, Primorska srečanja, Mentor ter v prilogah Dnevnika in Gorenjskega glasu; večkrat so bile prebrane tudi v Literarnem nokturnu nacionalnega radia. Doslej sta izšli dve pesniški zbirki: ZGIBAN PREK MURE (Lepa beseda, 2007; nominirana za najboljši prvenec) in KIMONO, NA OTIP (Založba Pivec, 2013). Obe knjigi sta bili opaženi in deležni pozitivnih recenzij; KIMONO je nekaj slovenskih knjižnic uvrstilo na seznam t.i. dobre knjige, izbrana je bila tudi za projekt Primorci beremo. Na objavo čaka njena tretja pesniška zbirka, pesnitev IZGNANA. Kot glasbenica z bogato diskografijo se posveča zlasti reinterpretaciji ljudske pesmi in izvajanju uglasbene poezije, tudi lastnih pesniških besedil. Je članica Društva slovenskih književnih prevajalcev, Društva slovenskih pisateljev in Društva PEN. Od leta 2006 živi in ustvarja v Lendavi.
Université Catholique de Louvain v Belgiji in magistrirala na univerzi Sorbonne – Paris IV. Je avtorica zbirk Poplave (Mladinska knjiga, 2007), V množici izgubljeni papir (LUD Literatura, 2008), Modrina hiše /The Blue of the House (Študentska založba, 2013), Alica v deželi plaščev (Mladinska knjiga, 2016). Kot pesnica je gostovala je na več kot 50 mednarodnih festivalih v več kot 20 državah, njene pesmi so vključene v različne antologije, prevedene in objavljene v več kot 25 jezikov, nekatere pa so tudi uglasbene. V njenih prevodih so tudi izšla besedila več kot 150 avtorjev, predvsem iz francoščine in v francoščino, prevaja pa tudi iz angleščine, italijanščine, hrvaščine, srbščine in španščine. Poučevala je na Oddelku za prevajanje in tolmačenje na ljubljanski univerzi in vodila mednarodni pesniški festival Pesniki prevajajo pesnike / Sinji krog (2007-2010), ter bila članica različnih literarnih žirij.
Meta Kušar je bila rojena leta 1954 v Ljubljani, Slovenija. Pesnica in esejistka je leta 2012 prejela rožančevo nagrado za knjigo Kaj je poetično ali ura ilegale. Izdala je pesniške zbirke: Madeira, Svila in lan, Ljubljana, Jaspis, in Vrt, pa tudi zbirko literarnih pogovorov z naslovom Intervju. Je ustanoviteljica literarno glasbenega projekta Prestol poezije.