Ustanovni krog Mire

Ustanovni krog Mire

Ustanovni krog Mire: Stanislava Repar, Barbara Simoniti, Ana M. Sobočan in Tatjana Pregl Kobe. Foto: Uroš Hočevar.

Dr. Stanislava Repar je slovenska in slovaška pesnica, pisateljica, literarna znanstvenica in kritičarka, prevajalka, urednica in založnica. Doktorirala je na Slovaški akademiji znanosti, habilitirala se je na UNG v Sloveniji. Avtorica 12 knjig poezije, proze, kritik, znanstvenih esejev in razprav. Kot samozaposlena v kulturi dela predvsem za KUD Apokalipsa, piše v slovenščini in slovaščini.


Dr. Barbara Simoniti je pesnica, pisateljica in prevajalka; študirala je slovenščino in angleščino na FF v Ljubljani, doktorirala iz literarnih znanosti. Izdala je pesniške knjige Zatišnost 1997, Zlati dež (2000), Sončni obrat (2011) in Voda (2012), novele Razdalje (1998), strokovno knjigo Nonsens (1997) in povest za otroke Močvirniki (2012). Iz angleščine (oz. vanjo) je prevedla prek trideset knjig s področja družboslovja in humanistike. Živi v Ljubljani kot samozaposlena v kulturi. www:  www.barbarasimoniti.com.


Dr. Ana M. Sobočan je raziskovalka in docentka na Univerzi v Ljubljani (FSD). Po izobrazbi je primerjalna književnica in sociologinja kulture, doktorsko delo pa je pripravila na temo etike v socialnem delu (2013). Prejela je Fulbrightovo štipendijo. Aktivna je kot udeleženka konferenc in simpozijev v tujini, večkrat spregovori na vabljenih predavanjih, kot predavateljica sodeluje s fakultetami v Nemčiji, Belgiji in ZDA.


Tatjana Pregl Kobe je slovenska pisateljica, ki je študirala umetnostno zgodovino in primerjalno književnost na FF v Ljubljani. Je članica številnih društev in združenj ter direktorica založbe Edina. Izdala je dela s področja umetnostne zgodovine in likovne kritike, pesniške zbirke ter knjige za otroke in mladino. Njene slikanice in knjige za otroke so bile prevedene v več tujih jezikov. Živi in ustvarja v Ljubljani.


Zaključno poročilo za leto 2013

Mira, ženski odbor Slovenskega centra PEN, je uradno zaživela 8. marca 2013 z razglasitvijo svojega obstoja na tiskovni konferenci, organizirani v dvorani DSP/SC PEN na Tomšičevi 12. Iniciativni krog ustvarjalk je postal njen vodilni organ, t. i. Ožji krog Mire (OKM). V njem so leta 2013 (so)delovale: Tatjana Pregl-Kobe, Barbara Simoniti, Ana Marija Sobočan in Stanislava Repar, ki je v tem letu tudi prevzela glavno koordinacijsko in organizacijsko vlogo. OKM je dokaj hitro določil osnovna načela obstoja organizacije, sestavil Listino Mire kot njen programski dokument (osnutek je naredila Stanislava Repar), uredil svoj e-naslov preko guest.arnes.si + osnovni adresar, pa poskrbel za logotip Mire ter njeno vizualno-grafično prepoznavnost (avtorica logotipa: oblikovalka Andrejka Čufer).

Mira je v okviru 3-letnega programskega razpisa na Javni agenciji za knjigo (JAK) kar se da hitro sestavila in prijavila svoj program dejavnosti. Prijavljen je bil pod naslovom »Mirini stebri« kot del programa SC PEN, vendar samostojno in ločeno od vseh ostalih dogodkov (osnovni koncept: Stanislava Repar). Bliskovit vpogled pokaže, da je Mira v svojem prvem letu obstoja izpeljala bogat program skupne finančne vrednosti slabih 30 000 €, od tega je JAK financiral samo 3 000 €, kar predstavlja natančno eno šestino od zaprošene vsote 18 000 € subvencije. Takšna finančna struktura proračuna je povzročila, da je bil velik del programa izpeljan brez avtorskih honorarjev in z donatorskimi vložki tako nastopajočih, kot (in to predvsem) organizacijske Mirine ekipe.

Takoj po razglasitvi je bila Mira deležna precej intenzivne medijske pozornosti v dnevnem tisku, na radiu, o njenem nastanku in njenih dogodkih je poročala tudi javna televizija, informacije so se pojavile pri STA, tudi v nekaterih revijah in tedenskih prilogah dnevnikov. Drugi veliki val je povzročil eden od osrednjih dogodkov – podelitev prve Literarne nagrade Mira jeseni 2013.

Tudi javnost se je odzivala z zanimanjem, znaten delež podpore so izkazale ženske znotraj ustvarjalnih in intelektualnih krogov, tako na reprezentativni kot alternativni ali neodvisni ravni, čeprav je ta »koalicija« daleč od obujanja in uresničitve resnično oprijemljivega vzajemnega zaupanja. Določene znake vsesplošne solidarnosti pa je le bilo mogoče zaznati, bili pa so izraženi tudi nekateri dvomi in kritike v zvezi s tako imenovano ženske getoizacijo, tudi s strani predstavnic SC PEN (Ifigenija Simonovič). Moški kolegi pa so pretežno zavzeli vlogo opazovalcev, njihov bolj aktivni prostor pri Miri je še vedno prost oz. »nezaseden«.

Kot osnovno določilo organizacijske strukture je bilo sprejeto načelo odprtega članstva v Miri, torej članstva ki ni deklarativno, celo niti vezano na članstvo v SC PEN ne. Med članicami OKM je namreč obveljal argument, da veliko število sposobnih, nadarjenih, dokazljivo učinkovitih žensk ustvarjalk še vedno deluje izven družbeno začrtanih institucionalnih okvirjev. OKM se je odločil delovati kot kolektivni organ ali predsedstvo Mire, kar pomeni tudi brez predsednice ali uradno označene koordinatorke. Način formalne ureditve Mire pa je bil zaenkrat prepuščen potrebam prakse; šele izkušnje iz prvega in naslednjih let Mirinega delovanja naj bi spodbudile morebitne spremembe v njenem organizacijskem ustroju, zabeležene tudi s statutom.

Program Mire v letu 2013 je imel dva vrhunca, ki naj bi ostala ohranjena tudi v prihodnje:

Mirino udejstvovanje na Blejskem srečanju mednarodnega PEN, tokrat z dvema dogodkoma: okroglo mizo (skupaj s IP WWC) in vodenim avtorskim branjem. Obe prireditvi sta imeli mednarodni in povezovalni karakter in sta prispevali k predstavitvi Mire v mednarodnem prostoru.
Podelitev prve nagrade Mira (2013) prevajalki, pesnici in publicistki Jolki Milič. Sestavljen je bil Statut nagrade (odločilno sta prispevali Ana Marija Sobočan in Stanislava Repar) in njena uradna Razglasitev (sestavila jo je Stanislava Repar), o nagrajenki je izmed 11 nominirank in 12 nominacij odločila strokovna žirija v sestavi: Dr. Irena Novak Popov (predsednica komisije), Dr. Katja Mihurko Poniž, Dr. Andrej Detela, Dr. Stanislava Repar in Dr. Barbara Simoniti, ki je tudi vodila svečani akt podelitve nagrade v Cankarjevem domu. Slednji je potekal v tesnem dotiku s knjižnim sejmom in njegovim programom. Pogovor z Jolko Milič je vodila Tatjana Pregl Kobe, za celotno organizacijo in dramaturgijo večera , ki se je nadaljeval s plesno-glasbeno-pesniško predstavo Off Beat Poetry je poskrbela Stanislava Repar. Slednja je poskrbela tudi za kip in diplomo za nagrajenko (oblikovalki Zuzana Gažíková in Andrejka Čufer), denarna nagrada je pa del JAK-ove subvencije (1000 €). Skoraj enak del subvencije (njena druga tretjina) je bil porabljen za svečano slovesnost (honorarji, plačilo tehnikom itn.). Slovesna podelitev je sledila tiskovni konferenci, na kateri je potekala uradna razglasitev rezultatov in nagrajenke.
Ob omenjenih dogodkih se je zvrstil niz drugih Mirinih prireditev:

uvodno maratonsko avtorsko branje kot dobrodošlica Mirini pobudi (okrog 27 nastopajočih);
omizje »Antropologija spola in etika skrbi« z gostjima dr. Renato Šribar in dr. Ano M. Sobočan;
literarni večer »Glasovi Mire: Literarni odmevi na gradu Rajhenburg« (avtorsko branje in pogovor) – v sodelovanju z Valvasorjevo knjižnico Krško;
pogovor s Pavlo Frýdlovo, intelektualko, ustvarjalko in aktivistko (Gender Studies, Praga) + projekcija njenega enournega dokumentarca »Vojna v spominu žensk«;
predstavitev mednarodnega znanstveno-raziskovalnega projekta Hera, ki je posvečen vprašanjem kontinuitete ženskega avtorstva ter srečanje z dr. Katjo Mihurko Poniž;
prednovoletno srečanje in pogovor z dr. Barbaro Simoniti, pesnico, prevajalko, pisateljico – v sodelovanju z Rotary klubom Ljubljana Nike.
Izven dogodkov, ki so se odvijali neposredno v režiji Mire, Ženskega odbora SC PEN so se predstavnice Mire udeležile tudi drugih prireditev, kamor so bile povabljene:

omizje »Diskriminacija žensk v kulturi«, ki so ga organizirali na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani 18.04.2013 (navzoča Stanka Repar)
delovno srečanje »500 podjetnic«, ki so ga 13.03.2013 organizirale same podjetnice pod vodstvom ge. Marte Turk, direktorice Zavoda META (navzoči Stanka Repar in Ana Marija Sobočan)
itn.
Tretji, približno enak del subvencije kot tisti za nagrado in slovesno podelitev nagrade je bil v glavnem uporabljen za pripravo spletne strani ter grafične podobe Mire kot institucije. Spletna stran je zaenkrat v pripravi in poleg ažurnega obveščanja naj bi služila tudi izobraževalnim namenom, povezovanju ženskih pobud ter njihovemu družbeno-kritičnemu udejstvovanju.

V zaključku leta se je v OKM včlanila Tanja Tuma, ki je prevzela vlogo koordinatorke programa v letu 2014 in je tudi pripravila podlage za JAK v okviru programskega razpisa.

Ljubljana, 8. marec 2014

Dr. Stanislava Repar; za Ožji krog Mire

Comments are closed.