S pesmimi in utrinki iz njenega mišljenja in življenja se nam bo predstavila dr. Stanka Chrobáková Repar, slovaška in slovenska pesnica, pisateljica, prevajalka, literarna kritičarka in znanstvenica, urednica in založnica, ki od leta 2001 deluje na obeh Parnasih hkrati. Po izjemnem uspehu monodrame Slovenka na kvadrat, ki je bila uprizorjena na podlagi istoimenske knjige izpod Stankinega peresa, nam bo zaupala načrte za prihodnje in njena videnja položaja žensk v družbi. Je članica OSS na Slovaškem, DSP in SC PEN v Sloveniji, ena od ustanoviteljic Mire, ženskega odbora SC PEN, urednica pri KUD Apokalipsa in koordinatorka mednarodnega projekta Revija v reviji, dobitnica dveh pomembnih literarnih in literarnokritiških nagrad na Slovaškem. Z glasbo bo razgovor in branje popestril Michal Smetanka, slovaški izdelovalec glasbil, interpret, pedagog, multi-inštrumentalist, zbiratelj in skladatelj. Njegova izvirno ljudska glasbila so potovala po različnih razstavah in predstavitvah po vseh celinah in so del zbirateljskih kolekcij številnih ljubiteljev glasbe – zbirateljev, glasbenikov in strokovnjakov tako doma na Slovaškem kot po svetu. V njegovem repertoarju prevladujejo pesmi iz Karpatov, predvsem tiste, povezane s pastirsko kulturo. Michal, ki je s svojo umetnostjo navdušil tudi angleško kraljico in japonsko cesarsko družino, nam bo zaigral nekaj njegovih najljubših skladb. Dogodek bo povezovala Tanja Tuma.
Slovaško-slovenski in slovensko-slovaški, literarno-glasbeni in glasbeno-literarni, znanstveno-kritiški in kritiško znanstveni dogodek v torek, 17. junija ob 17.00 v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi ulici 7 v Ljubljani. [/su_note]
[su_spoiler title="Dr. Stanislava Repar" style="fancy" icon="arrow"] je slovaška in slovenska pesnica, pisateljica, prevajalka, literarna kritičarka in znanstvenica, urednica in založnica, rojena v Bratislavi. Tu je magistrirala iz filozofije in estetike ter doktorirala iz literarnih ved. Leta 2001 se je preselila iz Bratislave v Ljubljano, kjer dela pretežno za založbo KUD Apokalipsa. Kot docentka literature je v letih 2010–2012 honorarno predavala na Univerzi v Novi Gorici, kjer se je leta 2009 tudi habilitirala. Kot raziskovalka je že prej sodelovala s FF Univerze v Ljubljani, z MK RS in Mirovnim inštitutom v Ljubljani (EU projekt QUING); na Slovaškem je bila zaposlena kot raziskovalka na SAZ-u in odgovorna urednica literarnega mesečnika Romboid. Znanstveno se ukvarja predvsem s filozofijo jezika, pesniško hermenevtiko, feministično teorijo literature in literarno komparativistiko. Je (so)ustanoviteljica in koordinatorka mednarodnega projekta Revija v reviji (2002) – z literarnimi festivali in filozofskimi simpoziji vred. Piše v slovaščini in slovenščini. Je avtorica 12 knjig poezije, proze, esejev in študij; zadnji sta pesniška zbirka Tichožitia (2011) in znanstvena monografija Úzkosť dokorán (2012), v tisku se pravkar nahaja pesniška zbirka Echoechoecho. Leta 2013 je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani premierno uprizorjena njena monodrama Slovenka na kvadrat, ki je nastala na podlagi istoimenske avtobiografsko zastavljene knjige (v slovenščini 2009, 2., razširjena izdaja 2013; v slovaščini 2011). Je prevajalka 16 knjižnih naslovov, nazadnje – v slovaščino – izbranih pesmi Srečka Kosovela in kratke antologije sodobne filozofske misli na Slovenskem. Zelo pomembna je tudi njena, že več kot 30-letna uredniška in organizacijska dejavnost; poleg drugega je delala v več literarnih uredništvih, uredila je več antologij slovaške, tudi slovenske književnosti in miselnosti, ki so izšle doma in po svetu, zasnovala je in deset let urejala t. i. gender-številke revije Apokalipsa, tudi številne posebne izdaje v okviru mednarodnega projekta Revija v reviji, je odgovorna urednica zbirke Fraktal, kjer je v slabem desetletju izšlo 37 knjig itn. Je članica OSS na Slovaškem, DSP in SC PEN v Sloveniji, ena od ustanoviteljic Mire, ženskega odbora SC PEN, dobitnica dveh pomembnih literarnih in literarnokritiških nagrad na Slovaškem. Njena dela so prevedena v 16 jezikov. Od septembra 2013 je zaposlena na Veleposlaništvu Slovaške republike v Ljubljani.
Bibliografija: Poezija[su_spoiler title="Michal Smetanka" style="fancy" icon="arrow"] (1972) je slovaški izdelovalec glasbil, interpret, pedagog, multiinštrumentalist, zbiratelj in skladatelj. Njegova izvirno ljudska glasbila so potovala po različnih razstavah in predstavitvah po vseh celinah, so del zbirateljskih kolekcij številnih ljubiteljev glasbe – zbirateljev, glasbenikov in strokovnjakov tako doma na Slovaškem kot po svetu. V njegovem repertoarju dominirajo pesmi iz Karpatov, predvsem pa tiste, ki so povezane s pastirsko kulturo. Poleg sodelovanj in gostovanj v različnih folklornih zasedbah ter številnih koncertnih nastopov po Evropi in Aziji je Smetanka ustvaril in izdal štiri albume (Aňi ja ňe juhas, Len k Tebe blíž, KarpaTon, Na koreňu) ter en dvojni album Skadzi Tadzi. Je soavtor različnih glasbenih posnetkov, tudi člankov ki obravnavajo ljudsko glasbo in t. i. worldmusic. L. 2008 je prejel prestižno priznanje za izdelovalca ljudskih glasbil – Kralj Evropske ljudske obrti 2008. Svojo glasbeno umetnost je predstavil tudi njegovemu veličanstvu angleški kraljici in japonski cesarski družini. V svoji skladateljski vlogi se poleg tradicionalne ljudske glasbe (Karpatov) ter njenega instrumentarija navdihuje tudi z duhovno in sakralno glasbo ter s glasbenimi kulturami po svetu. Rezultati teh prizadevanj so strnjeni v glasbenih projektih KarpaTon, KarpatArt, KarpaAtman a KarPattern. Zadnji dvojni album Skadzi Tadzi (lahko bi prevedli: Kod Tod) je nastajal med aprilom in novembrom 2013 v sodelovanju s številnimi glasbeniki iz Slovaške in Poljske (S. Baláž, M. Germuška, P. Germuška, P. Pavlíčko – Anna Nacher, Marek Stycziński) ob vključitvi okrog petdeset različnih, predvsem akustičnih glasbil. Naj si je podlaga ljudska glasba (del Skadzi – „kod“) ali domišljijsko avtorsko dojemanje glasbenega sveta (del Tadzi – „tod“), zven je vedno »nekompromisno karpatski« (M. Stycziński). V spremljevalni zloženki je vsaka pesem pospremljena s fotografijo in z verzi, ki pomagajo, da se »glasbene slike« bolje razumejo. Medtem ko so verzi sadež Smetankovega avtorstva, fotografije so dela priznanih ustvarjalcev iz Slovaške, Poljske in Francije. V Brutovcih, kjer živi, je ustanovil in vodi muzej ljudskih glasbenih instrumentov, njegov nezanemarljiv del so tudi eksponati različnih glasbenih kultur sveta. Svoje znanje širi tudi tako, da se ukvarja z vodenjem delavnic za ljudi, ki jih prevzema tovrstna glasba in glasbila.
»Lahko bi povedali, da se je pri skladatelju postopoma izkristaliziral poseben kompozicijski slog, ki ga opredeljuje minimalističen ostinato, na ozadju katerega zna mojstrsko izkoristiti intuitiven čut za popolno instrumentalizacijo, ob tem pa uveljaviti tudi muzikološko globino svojega znanja svetovne etno-glasbe. Njegove kompozicije tako neizogibno dobijo filozofsko-meditativen značaj.« (Martin Muller) [/su_spoiler]MIRA, Ženski odbor Slovenskega centra PEN
Tomšičeva 12
1000 Ljubljana, Slovenija
email: slopen@guest.arnes.si
tel: (+386) 31 607 066