PET LET ŽENSKEGA ODBORA SLOVENSKEGA CENTRA PEN MIRA

8. marec 2013 – 8. marec 2018
»Po skoraj petnajstih letih od znotraj gledam ta doprsni Mirin kip, znotraj ograje, in se sprašujem, kako preprečiti, da se zgodba ne bi ponovila.«
Iniciacije, dr. Stanka Chrobakova Repar

Prisotnost in enakopravnost književnic na slovenski literarni sceni je sumljiva reč. Še najbolj pošten književnik ali kulturnik ob besedah spolna uravnoteženost komisije ali ženske kvote zmrzne od nelagodja. In ko se začnejo književnice spraševati, kje je zanje priznanje in kje so v slovenskem literarnem kanonu, je tudi zadnjemu literatu neprijetno. Prav tako vzdušje nas je spremljalo vsa leta. Vprašanja, kaj je ženska pisava in ali se zapiramo v geto. Gluha ušesa za poziv k dialogu s snovalci učnih načrtov, da vključijo vanje tudi književnice. Razočaranje, ko je izbor literarnih nagrad v monografiji Portreti sodobne slovenske literature (1991-2016) hladnokrvno in namerno prezrl nagrado MIRA. A ženske smo vajene tisočletnih šikan, tako da smo v odboru, ki mimogrede vključuje tudi moške, z delom, zavzetostjo in povezanostjo počasi in vztrajno spremenili miselnost, mlajše kolegice pa opogumili, da so davno pred akcijo #jaztudi razkrile patriarhalne prakse moških kolegov. Glede tega le še pripomba, da ženski odbor MIRA doma in po svetu dviguje ugled slovenskega PENa, nikakor ga ne ruši. Zato tudi uživamo priznanje in naklonjenost mednarodne skupnosti in njene predsednice Jennifer Clement.
A začnimo pri odločilnem ustanovnem letu 2013. Štiri ustanoviteljice so se po sklepu občnega zbora SC PEN, naj se ustanovi ženski odbor, temeljito lotile dela. Tatjana Pregl Kobe, dr. Stanislava Chrobakova Repar, dr. Barbara Simoniti in dr. Ana Marija Sobočan so pripravile temeljno listino MIRE, izhodišče naše etike in delovanja. Poleg tega so se lotile pravilnika literarne nagrade MIRA, ki je nedvomno najbolj transparentna književna nagrada na Slovenskem. Vsako leto javnost ve, kdo so nominiranke, kdo je v žiriji in zakaj je nekdo nagrajen. To smo dolžni nagrajenkam in javnim financerjem. Vse nagrajenke doslej, skupaj jih je šest v petih letih, so izjemne ustvarjalke na svojem področju. Prva je bila Jolka Milič, prevajalka in kritičarka, sledile so koroška pesnica in pisateljica Maja Haderlap, pesnica in kantavtorica Ksenija Jus, rezijska pesnica Silvana Paletti, borka za pravice in pisateljica Svetlana Slapšak in pesnica, profesorica in raziskovalka Alenka Jensterle Doležal. Ne le pri JAKRS, tudi v javnosti, je postala literarna nagrada MIRA eden izmed kriterijev in stebrov slovenskega kanona. Prav slednje nam priznava tudi izbira za maturitetno branje v letu 2019, in sicer, bo to druga nagrajenka MIRE Maja Haderlap in njen priznani roman Angel pozabe. Malo težje je še vedno z učnimi načrti za pouk slovenščine, pri katerem se učenci in dijaki srečajo z domačo in svetovno književnostjo, saj v njih praktično ni ustvarjalk. Nehote tako šola vzgaja mladino v duhu patriarhalnih vrednot iz 19. stoletja, hkrati pa daje književnosti le moško podobo. A naš odbor in slovenske književnice še nismo rekli zadnje besede.
Odbor uživa izjemen ugled v mednarodnem PENu, saj vsako leto na blejskih srečanjih organizira sestanek mednarodnega ženskega odbora. Delegati PEN centrov pridejo na povabilo mednarodnega odbora Pisatelji za mir, dan poprej pa se sestanejo in posvečajo problematiki spolov v književnosti. Teme sledijo temam srečanja, in sicer Ženske v vojni, Jaz na svetovnem spletu, Drugačnost bogati, Je sovražni govor vojna napoved. Tudi letos konec aprila bomo gostili sestanek PIWWC (PEN International Women Writers Committee), v katerem imamo tudi slovensko članico upravnega odbora in tudi letos nas bo nagovorila predsednica svetovnega PEN. Posebnost blejskih sestankov ženskega odbora je, da so množični in da je udeležba spolno uravnotežena. Poleg tega je bil odbor MIRA tudi posvetovalno telo pri pripravi Ženskega manifesta mednarodnega PEN. O tem manifestu si lahko ogledate posnetek https://vimeo.com/255706253 in ga preberete v slovenskem prevodu na povezavi http://www.piwwc.org/womens_manifesto_slovene.pdf.
Naši glasovi so slišni na številnih literarnih dogodkih, ki jih pripravljamo v Sloveniji in v tujini, vsako leto vsaj deset, lani celo osemnajst. Povezali smo se z Društvom slovenskih založnikov, kjer sodelujemo v Noči knjigarn. Pripravili pa smo tudi številna gostovanja članov in članic v zamejstvu in v tujini: leta 2016 v Avstriji, lani v Berlinu in na Češkem, redno hodimo v Trst in Celovec.
Le pri eni dejavnosti, ki so jo načrtovale naše ustanoviteljice in je prvo-podpisani še posebej blizu, nam ne gre najbolje – pri založništvu. V predalu čaka veliko idej za publikacije, a so finančno težko izvedljive. Ena izmed najbolj izdelanih je nemško-slovenska antologija ženskih besedil Besede iz nočnih let. Potrudili se bomo, da bo letos ugledala luč sveta.
V odboru si želimo oblikovati naslednje vrednote med književniki in književnicami: sobivanje, sožitje, sodelovanje in spoštovanje.
Ženski odbor Slovenskega centra PEN
Tanja Tuma – predsednica
Ana Marija Sobočan – članica UO
Karin Cvetko Vah – članica UO
Miriam Drev – članica UO
Barbara Pogačnik – članica UO
Tatjana Pregl Kobe – članica UO
Meta Kušar – članica UO

Comments are closed