Nagrada Mira

Ženski odbor Slovenskega centra PEN Mira si je že od začetka zadal nalogo izoblikovati novo literarno nagrado, saj so po spolu ločeni podatki na tem področju – za vse, ne le za ženske – porazni. Kaže, da ni druge poti kot z lastno iniciativo opozarjati na dosežke žensk, ustvarjalk in intelektualk, in na tak način razkrivati in problematizirati utečene diskriminacijske prakse na Slovenskem. Nagrade si, namreč, medsebojno podeljujejo moški (odstotki pri ženskah so skoraj zanemarljivi), če pa se slika v določenih primerih v zadnjem desetletju vendarle obrača ženskam v prid, je tako predvsem pod pritiskom podobnih pobud, kot je MIRA, in s zahvalo maloštevilnim, bolj ozaveščenim kolegom. Nagrado smo ustanovile v upanju, da s tem dejanjem povzemamo in uresničujemo želje tudi številnih drugih ustvarjalk in ustvarjalcev, kolegic in kolegov, ki v slovenskem prostoru opažajo isti primankljaj.

LOGO-216-1Literarna nagrada Mira poskuša predvsem opozoriti na družbenospolno neravnovesje pri podeljevanju nagrad, oceniti in spodbuditi ženske, ki bi že zdavnaj morale deliti priznanja enakopravno s svojimi moškimi kolegi. Ustanoviteljice nagrade, članice Ustanovnega kroga Mire se zavedajo, da z nagrado ni mogoče nadoknaditi vsega, kar je bilo z leti in desetletji na slovenskem literarnem prizorišču zamujeno. Kljub temu želijo, tudi s pomočjo bolj ozaveščenih in občutljivih medijev, osebnosti in institucij, redno izpostavljati delo in držo vsaj nekaterih ustvarjalk, intelektualk in aktivistk, ki bi si to zaslužile že zdavnaj, oziroma ki tudi danes s svojim učinkovanjem in ustvarjanjem nedvomno prispevajo k najboljšim dosežkom slovenske književnosti in kulture. Nagrada v tem smislu daje težo ne le izbrani nagrajenki in njenemu opusu, temveč tudi vsem nominirankam, ki izpolnjujejo pogoje za podelitev nagrade Mira.

Po 3. členu Pravilnika o podeljevanju priznanj Mira velja:

Nagrada MIRA se podeli za izjemne dosežke na področju literarne ustvarjalnosti in celostne osebnostne drže, skladno s prizadevanji in Listino Mire. V sklop »literarna ustvarjalnost« sodijo dosežki in dejanja, ki so lahko enkratna, večkratna ali kontinuirana (življenjska prizadevanja) –, ki dosegajo visoko umetniško (ali znanstveno) kakovost, obenem pa ne podlegajo stereotipom in predsodkom s področja spola. »Celostna osebnostna drža« označuje k razvoju usmerjeno in spodbudno delovanje znotraj genealogije žensk-ustvarjalk, ki je v Sloveniji nezadostna oziroma zabrisana. Celostno osebnostno držo podrobneje definira Listina Mire ki je neločljiv del tega pravilnika.

Skupaj s prof. Ireno Novak Popov, avtorico obsežne Antologije slovenskih pesnic, navajamo:

» […] iz spletno dostopnih podatkov o dosedanjih prejemnikih ključnih literarnih nagrad na Slovenskem [sem] naredila empirični preskus. Podatki so za pretekla desetletja res spolno diskriminatorni: med 68 literati s Prešernovo nagrado sta le dve avtorici (dvakrat Mira Mihelič, prvič kot Mira Puc, in Svetlana Makarovič), med 77 z nagrado Prešernovega sklada je šest žensk, med 28 z Jenkovo nagrado štiri pesnice (Svetlana Makarovič, Erika Vouk, Maja Vidmar in letošnja Kristina Hočevar), komaj malo bolje je z Veronikino nagrado: tri ženske med 17 nagrajenimi (E. Vouk, T. Kramberger, M. Vidmar), slabše pa z Grumovo za dramatiko (dve od 33, Draga Potočnjak, Simona Semenič), Rožančevo (dve od 20, Ifigenija. Simonović, Meta Kušar) in nagrado kresnik (dve od 23, Berta Bojetu, Katarina Marinčič). Morda se ta tendenca v zadnjem desetletju nekoliko popravlja – najmlajša nagrada fabula ima že skoraj izenačeno razmerje žensk in moških –, vendar se po mojem še vedno spregleduje tako številčnost ustvarjalk kot kvaliteto njihovega dela.« (pogovor Ko zasijejo ženske pesnice, pogovarjal se je Peter Kolšek, Delo, Kultura, 02.12.2013; http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/ko-zasijejo-zenske-pesnice.html)

Ko v javnosti ali med nami teče beseda o Literarni nagradi Mira, naj se vedno zavemo teh zgovornih podatkov. In za povrh, naj nas kot tudi zainteresirano javnost ob našem delu nikakor ne moti, temveč še bolj motivira, da tudi pri drugih sorodnih področjih velikokrat ni nič drugače. Recimo s Zoisovo nagrado za življenjsko delo na polju znanosti niso pri nas doslej ocenili niti ene same znanstvenice. Saj vemo, celo v širem svetu s tem imajo težave. Nobelova nagrada za književnost, najbolj ugledno priznanje v svetu, si je svojo genderjevsko vodeno bilanco deloma popravila šele v zadnjih približno dvajsetih letih. Čeprav jo podeljujejo od leta 1901, njene dobitnice so: Selma Lagerlöf, Grazia Deledda, Sigrid Undset, Pearl S. Buck, Gabriela Mistral, Nelly Sachs, Toni Morrison, Nadine Gordimer, Wisława Szymborska, Elfriede Jelinek, Doris Lessing, Herta Müller in Alice Munro.

Pravilnik o podeljevanju priznanj MIRA
  1. člen

Mira, ženski odbor SC PEN (v nadaljevanju Mira) podeljuje priznanje MIRA za izjemne dosežke na področju literarne ustvarjalnosti in celostne osebnostne drže.

  1. člen

Nagrada MIRA se podeli vsako leto. Nagrado sestavlja priznanje in materialna nagrada (npr. denarna nagrada, umetniško delo in podobno), kadar jo je mogoče zagotoviti.

  1. člen

Nagrada MIRA se podeli za izjemne dosežke na področju literarne ustvarjalnosti in celostne osebnostne drže, skladno s prizadevanji in Listino Mire. V sklop »literarna ustvarjalnost« sodijo dosežki in dejanja, ki so lahko enkratna, večkratna ali kontinuirana (življenjska prizadevanja) –, ki dosegajo visoko umetniško (ali znanstveno) kakovost, obenem pa ne podlegajo stereotipom in predsodkom s področja spola. »Celostna osebnostna drža« označuje k razvoju usmerjeno in spodbudno delovanje znotraj genealogije žensk-ustvarjalk, ki je v Sloveniji nezadostna oziroma zabrisana. Celostno osebnostno držo podrobneje definira Listina Mire ki je neločljiv del tega pravilnika.

  1. člen

Nagrada MIRA se podeljuje ustvarjalkam na področju literature (poezija, proza, esejistika, dramatika) in na področju premišljevanja o literaturi in kulturi (kulturna publicistika, znanstvena esejistika, literarne vede in kritika, interdisciplinarne študije na področju literature in kulture). Kandidatke za nagrado ne morejo biti članice žirije. Prejemnice nagrade MIRA so lahko ponovne kandidatke za nagrado po preteku petih let.

  1. člen

Kandidatke za nagrado predlagajo članice ožjega odbora Mire, članice in člani SC PEN, članice in člani komisije za nagrado, podpornice in podporniki delovanja Mire, oz. obiskovalci in obiskovalke njenih prireditev, sponzorji nagrade in Mire nasploh, ter drugi posamezniki ali organizacije. Za predlaganje istih kandidatk v teku več zaporednih let ni omejitve. Vsak predlagatelj oz. predlagateljica lahko poda največ dva predloga. Predlog mora biti poslan v pisni obliki po pošti.

  1. člen

Mira mora vsaj deset tednov pred podelitvijo na spletni strani SC PEN oz. Mire in/ali v javnih občilih in uradnem listu objaviti poziv k predlaganju kandidatk za nagrado. Razpis vsebuje jasno formulirane vsebinske in strukturne zahteve v zvezi s pisnim predlogom za kandidatke za nagrado in podatek o rokih oz. časovnem razporedu celotnega postopka, do razglasitve nagrajenke.

  1. člen

Nagrajenko določi petčlanska strokovna žirija, ki ima – kot kolektivni organ – enoletni mandat, posamezni člani ali članice žirije pa so lahko potrjeni v tej svoji vlogi največ tri leta zapored. Žirijo določijo: 1) ožji krog Mire, 2) predsednik ali predsednica SC PEN oz. njun namestnik, in 3) predstavnik ali predstavnica (morebitnega) glavnega sponzorja. Ožji krog Mire, kot odgovoren za sestavo žirije, stremi k temu, da žirijo vedno sestavljajo: 1) nagrajenka, ki je nazadnje dobila priznanje MIRA, 2) članica ožjega kroga Mire, 3) članica SC PEN, ki ni v ožjem krogu Mire, 4) predstavnica ali predstavnik strokovne javnosti (literarna kritičarka ali kritik, znanstvenica ali znanstvenik), najbolje s feminističnim profilom ali temu blizkimi interesi, v smislu zagovarjanja enakopravnosti spolov, 5) predstavnica ali predstavnik sorodne stroke (npr. s področja filozofije, sociologije, antropologije, umetnostne zgodovine, drugih umetniških zvrsti, novinarstva, itd.), prav tako najbolje s feminističnim profilom ali temu blizkimi interesi. Članica ali član žirije ima lahko tudi več od naštetih vlog. Najmanj dva od petih članov žirije morata biti izven ožjega kroga Mire, najmanj en član žirije pa mora biti izven SC PEN.

  1. člen

Žirija na prvem (konstitutivnem) sestanku iz svoje sredine izvoli predsednico ali predsednika. Predsednica ali predsednik v sodelovanju z ožjim krogom Mire skrbi za delo žirije in njeno strokovno-moralno integriteto, sklicuje in vodi sestanke, predstavlja delo žirije v javnosti, poskrbi za obveščanje nagrajenke in javnosti. Na prvem sestanku se odprejo vsi prispeli predlogi za kandidatke za nagrado.

  1. člen

Žirija mora obravnavati vsak predlog za podelitev nagrade, ki je prispel na njen naslov. Če ugotovi, da je posamezni predlog pomanjkljivo utemeljen, v tekočem tednu obvesti predlagateljico ali predlagatelja in ga prosi za dopolnila najkasneje v roku desetih dni. Če ugotovi, da je predlog utemeljen, vendar v tekočem letu ne more prejeti podpore žirije (saj je nagrada le ena), obvesti o tem predlagateljico ali predlagatelja s pobudo, da predlog ponovi v okviru naslednjega razpisa. Žirija lahko nagrade ne podeli, če oceni, da noben predlog ne ustreza merilom žirije. Samo v izrednem primeru žirija lahko podeli dve nagradi, toda takšna odločitev mora biti ustrezno obrazložena, v krogu žirije sprejeta soglasno, hkrati pa se mora ujemati s finančnimi možnostmi za nagrado v tekočem letu. Razprave žirije so zaprte za javnost, zaključno glasovanje je deklarativno. O izjemi tajnega glasovanja v določenih primerih (recimo pat-pozicije) odloča predsednik ali predsednica žirije. V nujnih, utemeljenih primerih je mogoče glasovanje izvesti tudi v korespondenčni obliki. Odločitve žirije so dokončne in jim ni mogoče ugovarjati, prav tako je izključena pravna pot ugovora zoper odločitve žirije.

  1. člen

Nagrado MIRA nagrajenki na svečan način izroči predstavnica ožjega kroga Mire, ob javnih prireditvah lahko skupaj z osebnostjo, ki jo določi in k sodelovanju ob podelitvi nagrade povabi ožji krog Mire, ter predsednik ali predsednica SC PEN, oz. njun zastopnik. Ime nagrajenke in utemeljitev za nagrado se po podelitvi objavita na spletni strani SC PEN oz. Mire in po zmožnostih tudi drugih javnih občilih.

  1. člen

Nagrado MIRA predstavlja listina s podatki o nagradi, o prejemnici priznanja in o Miri kot njegovi podeljevalki ter z besedilom, ki označuje izrek priznanja. Materialni del nagrade je pravica, ni pa neizogiben del nagrade, v odvisnosti od zagotovljenih sredstev.

  1. člen

Pisarna SC PEN po dogovoru z Miro vodi register vseh podeljenih nagrad z vsemi potrebnimi podatki in dokumentacijo.

  1. člen

Za uresničevanje tega pravilnika skrbi ožji krog Mire.

Iniciativni (prvi) ožji krog Mire: Stanislava Repar, dr. Barbara Simoniti, Tatjana Pregl Kobe, dr. Ana M. Sobočan

V Ljubljani, 8. 3. 2013

Comments are closed.