Krog Mire

Stanislava Chrobáková Repar
Stanka-ReparDr. Stanislava Chrobáková Repar (1960, Bratislava) je slovaška in slovenska pesnica, pisateljica, znanstvenica, prevajalka, urednica in založnica, ki piše v slovaščini in slovenščini. Magistrirala je iz filozofije in estetike (1984), doktorirala (1995) in se je habilitirala (2009) na področju literarnih ved. Strokovno se ukvarja zlasti s pesniško hermenevtiko, feministično literarno teorijo, komparativistiko, filozofijo jezika in semiotiko kulture. Od 2001. živi v Ljubljani, kjer (kot samozaposlena) dela pretežno za založbo KUD Apokalipsa. Soustanovila je in koordinira mednarodni projekt Revija v reviji (2003) ter Miro, Ženski odbor SC PEN. Je avtorica 16 knjig poezije, proze, esejev in razprav, ter 4 obsežnih znanstvenih ekspertiz, objavljenih na spletu. Njena besedila so bila vključena v različne antologije in zbornike. (So)prevedla je 16 knjižnih naslovov iz leposlovja in filozofije, uredila obilico antologij in drugih publikacij doma in v tujini. L. 2014 je objavila: Existenciály I (knjiga pogovorov/ svk), Obešanje na zvon (poezija/ slo), Echoechoecho (poezija/ svk) in Fabrika porcelana (haiku/ slo-svk). Je avtorica avtofikcije Slovenka na kvadrat (2009, 2013/ slo, 2011/ svk) in istoimenske gledališke igre, ki je bila jeseni 2013 premierno uprizorjena v Ljubljani in Bratislavi.

Barbara Simoniti
Dr. Barbara Simoniti Barbara Simoniti je pisateljica in prevajalka (1963), diplomirala je iz slovenščine in angleščine (1987) in za angleško diplomsko nalogo dobila Prešernovo nagrado za študente. Magistrirala je iz angleške književnosti (1990) in doktorirala iz literarnih znanosti (1995); sprva je bila asistentka za angleško književnost na (takratni) PF v Mariboru. Od leta 1995 je svobodna pisateljica in prevajalka. Iz angleščine (oz. vanjo) je prevedla prek 30 knjig s področja družboslovja in humanistike. Izdala je pesniške knjige Zatišnost (1997), Zlati dež (2000), Sončni obrat (2011) in Voda (2012), kratke zgodbe Razdalje (1998) in strokovno knjigo Nonsens (1997), poleg tega pa še živalsko povest za otroke Močvirniki, Zgodbe iz Zelene Dobrave (2012) in slikanico Andrej Nespanec (2014); obe je ilustriral Peter Škerl. Za Močvirnike je dobila Levstikovo nagrado 2013 in znak Zlata hruška 2013 ter se uvrstila med finaliste za Večernico 2013 in Desetnico 2015. Močvirniki so se uvrstili v Bele vrane 2013, izbor 250 najboljših knjig z vsega sveta Mladinske knjižnice iz Münchna. Njeno naslednje delo so Butalci Frana Milčinskega (2015), prvič v kritični in integralni obliki, ki jo je uredila, zbrala in jezikovno uredila zgodbe ter jih opremila z opombami, slovarskimi razlagami, slikovnim gradivom in pregledom dosedanjih izdaj.

Ana M. Sobočan
Dr. Ana M. Sobočan je raziskovalka in docentka na Univerzi v Ljubljani (FSD). Po izobrazbi je primerjalna književnica in sociologinja kulture (Filozofska fakulteta UL), v Budimpešti je magistrirala na področju študij spolov (CEU) in sicer na temo sodobne novelistike ženskih avtoric v Sloveniji. Doktorsko delo pa je pripravila na temo etike v socialnem delu (2013) in v zvezi z njim prejela Fulbrihtovo štipendijo (Univerza v Severni Karolini, ZDA) in Srebrni znak ZRC SAZU za vrhunsko doktorsko delo na področju družboslovja. Aktivna je kot predavateljica doma in v tujini (na Kosovem, Nizozemskem, v Belgiji, Nemčiji in ZDA), avtorica znanstvenih člankov in prispevkov v mednarodnih in domačih revijah in monografijah, udeleženka mednarodnih kongresov in posvetov širom Evrope, v Aziji in ZDA, raziskovalka v mednarodnih (Kosovo, Makedonija, Nemčija, Švedska, Izrael), in domačih raziskovalnih projektih, članica društev na področju etike doma in v tujini (European Social Ethics Project), vodja ene od sekcij pri Slovenskem sociološkem društvu, diskutantka na posvetih in okroglih mizah o družbeno relevantnih temah, recenzentka znanstvenih revij doma in v tujini, urednica strokovnih, znanstvenih in revijalnih publikacij, ter članica SC PEN.

Tatjana Pregl Kobe
Pregl-Kobe

Tanja Tuma
LjubljanaTanja Tuma je založnica, publicistka in pisateljica. Diplomirala je iz francoskega in angleškega jezika s književnostmi, poleg obeh je študirala tudi nemščino. Bila je urednica v Cankarjevi založbi in direktorica Centra Oxford. Leta 2006 je ustanovila Založbo Tuma, ki jo vodi še danes. Šestnajst let je bila aktivna v Društvu slovenskih založnikov (predsednica in podpredsednica). Je zagovornica enotne cene knjige in si je skoraj petnajst let prizadevala za zakon, ki bo postopoma uredil veliko anomalij slovenskega knjižnega trga. Sledi novim založniškim trendom v svetu in svoje prispevke s področja založništva objavlja v domačem in tujem tisku (Pogledi, Publishing Perspectives), kot predavatejico so jo vabili na londonski in frankfurtski knjižni sejem. Od leta 2011 se posveča predvsem pisanju in delu v MIRI. Pri zbirki 100 slovanskih romanov sodeluje s Forumom slovanskih kultur. Leta 2013 je izšel njen zgodovinski roman v angleščini Winds of Dalmatia. Trenutno zaključuje svoj prvi roman v slovenščini.

Bogomila Kravos
Bogomila-KravosDr. Bogomila Kravos (Trst 1948), slavistka, samostojna raziskovalka in doktor znanosti s področja literarnih ved, je poučevala na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu, v sedemdesetih letih je s Sergejem in Ivanom Verčem ter Borisom Kobalom vodila Slovensko amatersko gledališče (1971-1977), bila med ustanovitelji Novega tržaškega teatra (1989- 1990), vodila Slovenski klub v Trstu (1994 – 2004) in Skd Škamperle (od 1992). Sodeluje s Slovenskim gledališkim inštitutom v Ljubljani, Mestnim gledališkim muzejem C. Schmidl v Trstu (Civico Museo Teatrale C. Schmidl) in Slovenskim raziskovalnim inštitutom v Trstu. Izšlo je več njenih monografij o tržaškem SSG (Slovensko gledališče v Trstu 1945- 1965, 2001; Zlatina leta v tržaškem gledališču, 2003; Slovensko stalno gledališče v Trstu – tradicija v medkulturni stvarnosti, 2011; Slovenska dramatika in tržaški tekst, 2011; SAG – TRST (Slovensko amatersko gledališče od sezone 1971/72 do sezone 1976/77), 2012; Zgodba mojega očeta, 2013, piše spremne eseje in kritike, prevaja in ureja knjižne izdaje.

Jerneja Jezernik
JezernikJerneja Jezernik (1970), diplomirana slovenistka in germanistka, živi in dela med Ljubljano in Celovcem. Poučevala je slovenščino v slovenskih dopolnilnih šolah v Nemčiji (Baden-Württemberg, Berlin), urejala kulturno prilogo koroškega tednika Nedelja, vodila Slovensko študijsko knjižnico v Celovcu. Je urednica pri celovški založbi Wieser za izdajanje literarnih prvencev v slovenščini “Popki literature” in tedenskih oddaj o literaturi “Literarni razgledi” na celovškem radiu Agora. Že več let preučuje dediščino svetovne popotnice in pisateljice iz Celja Alma M. Karlin. Prevedla je njene Japonske novele,Smrtonosni trn in Magične zgodbe starega Egipta ter o njej napisala prvo celovito monografijo Alma M. Karlin – državljanka sveta. Je tudi podpredsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji, članica PEN-a in ožjega odbora Mire pa od leta 2014.

Mirjam Drev

Karin Cvetko Vah
Karin-Cvetko-Vah

Foto: Manca Čujež

Izr. prof. Karin Cvetko Vah (roj 17. 2. 1975 v Ljubljani) je študirala matematiko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Za diplomsko delo je prejela Fakultetno Prešernovo nagrado. Doktorirala je leta 2005 pod mentorstvom prof. dr. Matjaža Omladiča z disertacijo z naslovom Poševne mreže v kolobarjih (Skew lattices in rings). Zaposlena je na matični fakulteti, od l. 2012 z nazivom izredne profesorice. Je avtorica ali soavtorica preko 20 znanstvenih člankov s področja algebre, objavljenih v mednarodnih revijah. Njena kratka zgodba Deček ob reki je l. 2013 prejela posebno nagrado komisije na natečaju za najboljšo kratko zgodbo Založništva tržaškega tiska, objavljena je bila istega leta v njihovi zbirki kratkih zgodb Po koncu začetek. V 2013. ji je pri založbi Ekslibris izšel knjižni prvenec, roman Razmerja v ogledalu (ponatis 2014). Esej Opravičilo človeka, s katerim je bila l. 2014 nominirana na natečaju Slovenskih dnevov knjige za najboljši esej je izšel še istega leta pri založbi Sanje.

Klarisa Jovanović

Klarisa Jovanović, profesorica francoščine in primerjalne književnosti, sicer pa pesnica, glasbenica inKlarisa-DSC_0982 književna prevajalka. Prevaja iz novogrščine (Nagrada Društva grških književnih prevajalcev, 2004), makedonščine, srbščine in hrvaščine, italijanščine in francoščine. Piše poezijo in kratko prozo. Objavljati je začela po končanem študiju, njene pesmi najdemo v literarnih revijah Sodobnost, Nova Atlantida, Dialogi, Primorska srečanja, Mentor ter v prilogah Dnevnika in Gorenjskega glasu; večkrat so bile prebrane tudi v Literarnem nokturnu nacionalnega radia. Doslej sta izšli dve pesniški zbirki: ZGIBAN PREK MURE (Lepa beseda, 2007; nominirana za najboljši prvenec) in KIMONO, NA OTIP (Založba Pivec, 2013). Obe knjigi sta bili opaženi in deležni pozitivnih recenzij; KIMONO je nekaj slovenskih knjižnic uvrstilo na seznam t.i. dobre knjige, izbrana je bila tudi za projekt Primorci beremo. Na objavo čaka njena tretja pesniška zbirka, pesnitev IZGNANA. Kot glasbenica z bogato diskografijo se posveča zlasti reinterpretaciji ljudske pesmi in izvajanju uglasbene poezije, tudi lastnih pesniških besedil. Je članica Društva slovenskih književnih prevajalcev, Društva slovenskih pisateljev in Društva PEN. Od leta 2006 živi in ustvarja v Lendavi.


Eva Premk Bogataj

Dr. Eva Premk Bogataj (29. 1. 1979, Ljubljana) je diplomirala iz ruskega, hrvaškega, srbskega in eva-premk-bogatajmakedonskega jezika in književnosti leta 2002 (Intelektualni lirizam kod Isaka. E. Babelja i Danila Kiša), magistrirala iz hrvaškega knjižnega jezika leta 2005 (Enklitike v hrvaškem jeziku na primeru elektronskih medijev) in doktorirala na področju literarnih ved leta 2013 (Končnost in neskončnost v ustvarjalnem opusu Nikole Šopa in Gregorja Strniše). Med študijem je prejela vrsto štipendij za nadarjene in za študij v tujini. Kot mlada znanstvenica in asistentka je delala na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, nato pa v gospodarstvu in neprofitnem sektorju kot certificirana projektna managerka na področju umetnosti, izobraževanja in ekologije ter svetovalka za odnose z javnostmi. Interdisciplinarno raziskovanje literature dopolnjuje z urejanjem in pisanjem knjig, člankov, literarnih kritik, tekstopisjem, moderiranjem in izpopolnjevanjem znanja osmih tujih jezikov. Živi in dela v Ljubljani.

Comments are closed