»Nasilje nad ženskami je najhujša oblika cenzure,« je na 48. mednarodnem srečanju pisateljev maja 2016 na Bledu izjavila prva predsednica Mednarodnega PEN Jennifer Clement in s temi besedami začela prvi uradni sestanek Mednarodnega ženskega odbora na Bledu. Seveda ima nasilje nad ženskami v vsaki družbi svoj obraz. V Sloveniji je za literaturo očitno značilen seksizem, ki se z novimi generacijami obnavlja, namesto da bi izumrl. To je bil eden od vzrokov za ustanovitev Ženskega odbora Mira leta 2013. Zaradi tega smo v ustanovno listino Mire zapisale, da obsojamo vsako tovrstno ravnanje. Ob tokratnem primeru seksizma med književniki se nam zdi bistveno to, da ga vsi mediji enoglasno obsojajo, pokončni posamezniki obeh spolov pa so pripravljeni tudi ukrepati oz. zastaviti svoje ime v prid enakopravnosti med spoloma ter moralnih načel v medosebnih odnosih, vseeno ali profesionalnih ali zasebnih. Pri Miri ne pristajamo na linč ali medijski pregon predsednika SC PEN, prav tako kot si ne želimo ponovnega izpostavljanja žrtve seksizma na kakršenkoli način. Želimo pa, da Evald Flisar ravna konsekventno, sprejme odgovornost in posledice zase, ter ne ogroža še naprej integritete ne svoje, ne Anje Radaljac ne Mire in ne SC PEN. Poudarjamo hkrati, da je predsednica Mednarodnega PEN predlagala spremembo besedila ustanovne listine Mednarodnega PEN, tako da bo poudarjala prizadevanje ne le za odpravo rasnega, razrednega in verskega sovraštva, ampak tudi delovanje proti vsakršni diskriminaciji po spolu in spolni orientaciji. To prinaša bistveno spremembo v delovanje centrov PEN – in s tem tudi slovenskega. Prepričane smo, da se bo SC PEN primerno odzval, saj sicer ne bi več opravljal svojega temeljnega poslanstva. Obenem opozarjamo, da s to izjavo ne želimo spodbujati medgeneracijske ali medspolne nestrpnosti. Pozivamo vse vpletene k pametnemu ravnanju v zvezi s še tako občutljivimi vrednotami kot so človeško dostojanstvo, čast in ugled. Tudi mediji bi morda morali biti malo bolj učakani, če beseda teče o etičnih, demokratično sprejetih odločitvah in izjavah relevantnih institucij. Za konec, v Miri odločno pozdravljamo načelno razpravo o javnem položaju literarnih ustvarjalk (strukturnem nasilju), ki pa se mora od krivcev čim prej obrniti v iskanje rešitev. Kakor veste, stalno opozarjamo, da je slovensko literarno prizorišče spolno in starostno neuravnoteženo. Neenakopraven položaj žensk se začne že z učnimi vsebinami v osnovnih in srednjih šolah, kjer je komaj kje prisotno kakšno žensko literarno ime. Na to dejstvo ŽO SC PEN Mira pogosto in glasno opozarja, spremenilo pa se ni nič. Prav zato smo tudi ustanovile literarno nagrado Mira, ki jo s pomočjo financiranja JAKRS vsako leto podelimo. (www.mira.si) Očitno je, da potrebujemo široko javno podporo, da bomo končno dosegli spremembe na bolje. V Ljubljani, 11. 7. 2016 Podpisnice: Ožji odbor ŽO SC PEN Mira dr. Barbara Simoniti dr. Stanislava Repar Tatjana Pregl Kobe dr. Ana Marija Sobočan dr. Bogomila Kravos Miriam Drev Tanja Tuma