Glasovi MIRE: Literarni odmevi na gradu Rajhenburg 23. maja 2013

V četrtek, 23. maj 2013, je bil ob 18.00 na gradu Rajhenburg pesniški večer Glasovi Mire. Na njem so sodelovale Miriam Drev, Stanislava Repar, Barbara Simoniti, Tatjana Pregl-Kobe, Maja Vidmar, Vita Žerjal-Pavlin, Dragica Štokelj in Ana M. Sobočan.

M I R A

kdajkdajkdaj ● maja 2013 ob 18.30 kjekjekjekjekjekje ● Grad Rajhenburg, Brestanica pri Krškem kajkajkajkajkajkajkajkajkajkaj ● Glasovi MIRE: Literarni odmevi na gradu Rajhenburg kdokdokdokdokdokdokdokdokdokdokdo ● Miriam Drev, Tatjana Pregl Kobe, Stanislava Repar, Barbara Simoniti, Maja Vidmar, Vita Žerjal-Pavlin in Ana Maria Sobočan kot voditeljica večera plusplusplusplusplusplusplusplusplusplusplusplusplus»raje že kot še ..., češ da / še je že preblizu smrti, medtem ko / je od že k smrti daleč še«

Stanislava Repar


Osnovne informacije o gostjah

 Miriam Drev, pesnica, pisateljica ter književna prevajalka iz angleščine in nemščine se je rodila leta 1957 v Ljubljani, del njenih korenin pa sega čez mejo, v Nabrežino. Diplomirala je iz primerjalne književnosti in angleščine. Sedem let je preživela na Dunaju, kjer sta nastali knjižica Šviga gre lužat (1995) in okvirno njena prva pesniška zbirka Časovni kvadrat (2002). Sledili sta Rojstva in leta 2008 Vodna črta. V 2012 sta izšla njen roman V pozlačenem mestu kot tudi četrta pesniška zbirka Sredi kuhinje bi rasla češnja. Prevedla je več kot sedemdeset knjig, napisala je tudi šest literarnih portretov Slovenk za antologijo Pozabljena polovica (2007). Živi kot svobodna kulturna ustvarjalka v Ljubljani.

 Tatjana Pregl Kobe je slovenska pisateljica, ki je diplomirala iz umetnostne zgodovine in nato študirala še primerjalno književnost na FF v Ljubljani. Poleg drugega je direktorica založbe Edina. Izdala je veliko knjig, tako s področja umetnostne zgodovine in likovne kritike kot pesniške zbirke, ter knjige za otroke in mladino. Njene slikanice in knjige za otroke so med najbolj priljubljenimi in prevedene v več tujih jezikov. Poleg tega piše tudi eseje o likovnih ustvarjalcih, še posebej se ukvarja s knjižno ilustracijo, ter objavlja članke in kritike v rubriki Galerija v časopisu Slovenske novice. Živi in ustvarja v Ljubljani.

 Dr. Stanislava Repar je slovenska in slovaška pesnica, pisateljica, literarna znanstvenica in kritičarka, prevajalka, urednica in založnica. Študirala je filozofijo, estetiko in literarne vede. V Slovenijo se je preselila l. 2001 iz Bratislave, zdaj živi in dela kot samozaposlena v kulturi. Povezana je predvsem s KUD Apokalipsa in mednarodnim projektom »Revija v reviji«. Med leti 2010-2012 je predavala literarno teorijo na UNG, kjer se je tudi habilitirala. Je avtorica 12 knjig poezije, proze, kritik, znanstvenih esejev in razprav, nazadnje so izšle: pesniška zbirke Tichožitia (2011), monografija Úzkosť dokorán (2012), dvojezično je izdala prozo Slovenka na kvadrat (Ljubljana 2009, Bratislava 2011); piše v slovaščini in slovenščini. Je prevajalka petnajstih knjižnih naslovov, dobitnica dveh nagrad na Slovaškem, njena dela so prevedena v sedemnajst jezikov.

Maja Vidmar, rojena 1961 v Novi Gorici, kjer je tudi odraščala. Študirala je slovenščino in primerjalno književnost, živi kot svobodna književnica. Izdala je pesniške zbirke Razdalje telesa (1984), Način vezave (1988), Ob vznožju (1998), Prisotnost (2005), Sobe (2008) in Kako se zaljubiš (2012), ter izbor pesmi, naslovljen Ihta smeri (1989). Njene pesmi so prevedene in objavljene v mnogih antologijah slovenske lirike v več evropskih jezikih. Je dobitnica Jenkove nagrade in Nagrade Prešernovega sklada za poezijo.

 Dr. Barbara Simoniti je pesnica, pisateljica in prevajalka; študirala je slovenščino in angleščino na FF v Ljubljani, magistrirala iz angleške književnosti, doktorirala iz literarnih znanosti; sprva je delala kot asistentka za angleško književnost na PF v Mariboru. Izdala je pesniške knjige Zatišnost 1997, Zlati dež (2000), Sončni obrat (2011) in Voda (2012), novele Razdalje (1998), strokovno knjigo Nonsens (1997) in debelo povest za otroke Močvirniki; Zgodbe iz Zelene Dobrave (2012). Iz angleščine (oz. vanjo) je prevedla prek trideset knjig s področja družboslovja in humanistike. Živi v Ljubljani kot samozaposlena v kulturi.

 Dr. Ana M. Sobočan je raziskovalka in asistentka na Univerzi v Ljubljani (FSD). Po izobrazbi je primerjalna književnica in sociologinja kulture, magisterij na področju študijev spola (na temo sodobne novelistike ženskih avtoric v Sloveniji) je zaključila na Centralni Evropski Univerzi v Budimpešti, pred kratkim je uspešno zagovarjala svojo doktorsko delo na temo etike v socialnem delu. Izpopolnjevala se je na več univerzah v tujini (ZDA, Nemčija, GB). Je aktivna kot recenzentka znanstvenih prispevkov in leposlovja, predavateljica v mednarodnem prostoru, udeleženka različnih konferenc in simpozijev. Letos deluje tudi kot predavateljica na Augsburg College v Minneapolisu, v ZDA.

 Dr. Vita Žerjal Pavlin je za diplomsko nalogo Novi val slovenske poezije osemdesetih let leta 1987 prejela univerzitetno Prešernovo nagrado. Po dveh letih dela kot novinarka je od leta 1989 zaposlena kot srednješolska učiteljica slovenščine. V letih 2008-2011 je kot asistentka sodelovala s slovenistiko na Univerzi v Novi Gorici. Rezultat doktorskega dela je objavila v monografiji Lirski cikel v slovenski poeziji 19. in 20. stoletja (2008). Doslej je izdala dve pesniški zbirki: Pljusknem preko okna (1982) in Uglaševalni ton (1996). V pripravi je izid tretje zbirke z naslovom: Široka.