Mira, Ženski odbor Slovenskega centra PEN uspešno zaključuje svoje letošnje delovanje. Po slovesni podelitvi Literarne nagrade MIRA pisateljici Maji Haderlap z avstrijske Koroške in predstavitvenih dogodkih na 30. Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani prihaja na Kras, da za konec leta 2014 razveseli z branjem poezije in odlomkov proze še tamkajšnje bralce/bralke in podpornike literature. V sodelovanju z Gostilno Grad Štanjel Vas prisrčno vabimo na avtorsko branje pesnic in pisateljic Miriam Drev, Bogomile Kravos, Stanislave Chrobákove Repar, Barbare Simoniti in Vite Žerjal Pavlin. Branje bosta uvedli prevajalki in slavistki Ana Marija Sobočan ter Jerneja Jezernik.

M I R A GRAD ŠTANJEL kdaj ● kdaj ● kdaj ● 13.12. 2014 ob 15.30 kje ● kje ● kje ● kje ● kje ● kje ● v pritličju gostilne Grad Štanjel kaj ● kaj ● kaj ● kaj ● kaj ● kaj ● kaj ● kaj ● kaj ● kaj ● Avtorsko branje novonastale poezije in proze, pogovor z avtoricami kdo ● kdo ● kdo ● kdo ● kdo ● kdo ● kdo ● kdo ● kdo ● kdo ● kdo ● Drev, B. Kravos, S. Repar, B. Simoniti, V. Žerjal Pavlin + A. M. Sobočan, J. Jezernik plus ● plus ● plus ● plus ● plus ● plus ● plus ● plus ● plus ● plus ● plus ● plus ● plus ●

S srebrno žličko mu zjutraj dajem verze, opoldne ga mažem z rožnim oljem, zvečer pijeva vino. (M. Kušar, VRT)

Vljudno vabljeni!

---

O NASTOPAJOČIH

• Miriam Drev je slovenska pisateljica, pesnica in prevajalka, svobodna kulturna ustvarjalka. L. 1995 je objavila otroško knjižico Šviga gre lužat, sledile so zbirke poezije Časovni kvadrat (2002), Rojstva (2007), Vodna črta (2008) in Sredi kuhinje bi rasla češnja (2012) ter roman V pozlačenem mestu (2012). L. 2014 je izdala roman Nemir, v katerem preigrava vprašanja večkulturnosti in večetničnosti z motivi tujstva in osamljenosti. Njen prevodni opus šteje skoraj osemdeset izdaj, med temi dela M. Atwood, V. S. Naipaula, I. McEwana, E. Hemingwayja, R. Tagoreja, R. W. Emersona, P. Careyja, C. S. Lewisa, A. S. Byatt, P. Rotha in dr.

• Jerneja Jezernik, diplomirana slovenistika in germanistka, urednica, publicistka in prevajalka. Živi in ustvarja v Celovcu. Je lektorica celovške Nedelje in urednica njene kulturne priloge. Že vrsto let raziskuje v Sloveniji in v Nemčiji intelektualno, duhovno, literarno in materialno dediščino svetovne popotnice in pisateljice Alme M. Karlin. V slovenščino je prevedla dve njeni knjigi: Smrtonosni trn in Japonske novele. Je tudi avtorica monografije Alma M. Karlin – državljanka sveta (Mladinska knjiga 2009).

• Dr. Bogomila Kravos je tržaška slavistka, učiteljica slovenščine na višjih srednjih šolah v Trstu, literarna in gledališka kritičarka, predvsem pa samostojna raziskovalka. Na tem področju je specialistka za tržaško Slovensko stalno gledališče (monografije Slovensko gledališče v Trstu 1945-1965, 2001; Zlatina leta v tržaškem gledališču, 2003; Slovenska dramatika in tržaški tekst, 2011; SAG – TRST - Slovensko amatersko gledališče od sezone 1971/72 do sezone 1976/77, 2012). Uredila je nekaj zbornikov na temo tržaških Slovencev (Narodni dom pri Sv. Ivanu, 2007; Marija Mijot, Otroške pesmi in dramski prizori, 2012 idr.), prevaja in piše spremne besede k delom italijanskih avtorjev, eseje in kritike. Letos je pri SM izšla (z letnico 2013) Zgodba mojega očeta, najbolj brano delo na medknjižnični pobudi Primorci beremo.

• Dr. Stanislava Repar je slovaška in slovenska avtorica, znanstvenica in založnica, ki piše v slovaščini in slovenščini v precej širokem žanrskem razponu. Rojena v Bratislavi, živi od leta 2001 v Ljubljani, kjer dela pretežno za založbo KUD Apokalipsa. Je soustanoviteljica in koordinatorka mednarodnega projekta Revija v reviji (2002), avtorica štirinajstih knjig poezije proze, esejev, znanstvenih študij in strokovnih razprav ter štirih obsežnih znanstvenih ekspertiz, objavljenih na spletu. Prevedla je šestnajst knjižnih naslovov iz leposlovja in filozofije, uredila ogromno antologij in drugih publikacij doma in v tujini. V letošnjem letu je objavila: Existenciály I (knjiga pogovorov/ svk), Obešanje na zvon (poezija/ slo) in Echoechoecho (poezija/ svk). Napisala je avtofikcijo Slovenka na kvadrat (2009, 2013/ slo, 2011/ svk) in istoimensko gledališko igro, ki je bila jeseni 2013 premierno uprizorjena v Ljubljani in Bratislavi, nato pa še v Skopju, Pragi in Varšavi.

• Dr. Barbara Simoniti je pesnica, pisateljica in prevajalka; študirala je slovenščino in angleščino na FF v Ljubljani, magistrirala iz angleške književnosti, doktorirala iz literarnih znanosti; odpovedala se je službi asistentke za angleško književnost na PF v Mariboru in se popolnoma posvetila pisanju. Izdala je pesniške knjige Zatišnost 1997, Zlati dež (2000), Sončni obrat (2011) in Voda (2012), novele Razdalje (1998), strokovno knjigo Nonsens (1997) in fantastično zgodbo Močvirniki ter Zgodbe iz Zelene Dobrave (2012). Iz angleščine (oz. vanjo) je prevedla prek trideset knjig s področja družboslovja in humanistike. Živi v Ljubljani kot samozaposlena v kulturi. V zadnjem času veliko piše.

• Dr. Ana M. Sobočan je raziskovalka in asistentka na Univerzi v Ljubljani (FSD). Diplomirala je iz primerjalne književnosti in sociologije kulture, magistrirala s področja študijev spola (na temo sodobne novelistike ženskih avtoric v Sloveniji) na Centralni Evropski Univerzi v Budimpešti, njeno doktorsko delo pa je posvečeno etiki (zanj je prejela Srebrni znak ZRC SAZU). Pogosto gostuje v tujini, aktivna je tudi kot udeleženka konferenc in simpozijev po svetu, predava na tujih univerzah (Nemčija, Belgija, ZDA, Nizozemska). Objave v domači in tuji znanstveni periodiki dopolnjuje tudi z recenzentskim delom za dve tuji znanstveni reviji in eno tujo založbo, ter z uredniškim delom in prevodi.

• Dr. Vita Žerjal Pavlin je za diplomsko nalogo Novi val slovenske poezije osemdesetih let leta 1987 prejela univerzitetno Prešernovo nagrado. Po dveh letih dela kot novinarka je od leta 1989 zaposlena kot srednješolska učiteljica slovenščine. V letih 2008-2011 je kot asistentka sodelovala na slovenistiki Univerze v Novi Gorici. Predelano doktorsko disertacijo je objavila v monografiji Lirski cikel v slovenski poeziji 19. in 20. stoletja (2008). Doslej je izdala dve pesniški zbirki: Pljusknem preko okna (1982) in Uglaševalni ton (1996). Pesniška zbirka Široka (spet) prihaja k bralcem spet po dolgem premoru.